Ob rojstnem dnevu pisateljice NUK, v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, odpira nov projekt transkripcije rokopisov Zofke Kveder

Od leve proti desni: Simona Semenič (dramatičarka in performerka), prof. dr. Katja Mihurko (vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalka življenja in dela pisateljice), Ajda Zavrtanik Drglin (vodja projekta Od rokopisa do besede v Narodni in univerzitetni knjižnici), prof. dr. Boštjan Golob (rektor Univerze v Novi Gorici), mag. Zoran Krstulovič (pomočnik ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice)

Na predstavitvi projekta in rokopisne zapuščine Zofke Kveder v sredo, 22. aprila 2026, v čitalnici Rokopisne zbirke, so sodelovali pomočnik ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice mag. Zoran Krstulovič, rektor Univerze v Novi Gorici dr. Boštjan Golob, vodja projekta Od rokopisa do besede v Narodni in univerzitetni knjižnici Ajda Zavrtanik Drglin, vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalka življenja in dela pisateljice dr. Katja Mihurko, dramatičarka in performerka Simona Semenič, ki je na dogodku interpretirala del romana Zofke Kveder Hanka ter vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva mag. Marijan Rupert, ki je skupaj z dr. Katjo Mihurko predstavil rokopisno zapuščino Zofke Kveder.

Zofka Kveder (1878–1926) je bila pisateljica in dramatičarka, prevajalka, kulturna posrednica, novinarka, kritičarka in urednica, ki je bila kot prva slovenska poklicna pisateljica uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Avtorica z zelo bogatim ustvarjalnim opusom je bila zagovornica ženske enakopravnosti, v slovensko literarno krajino pa vpeljala like in reprezentacije ženskosti, ki jih do tedaj ni bilo. Ob 100. obletnici smrti je vlada Republike Slovenije leto 2026 – na pobudo dr. Katje Mihurko in Simone Semenič iz društva Mesto žensk – razglasila za leto Zofke Kveder. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani mnoga njena dela v več jezikih, posebno bogata je tudi njena rokopisna zapuščina in znotraj te – njena pisma.

Dr. Katja Mihurko (UNG): »“Ljubim pisma kakor nekaj živega,” je Zofka Kveder zapisala v besedilu, s katerim je tej obliki izražanja misli in čustev, ki jih želimo deliti z izbranimi drugimi, dala pomembno mesto v svoji ustvarjalnosti. In res so pisma prav poseben del njenega opusa, kar lahko razberemo iz vseh tistih, ki so se ohranila.«

Največ pisem hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, napisana so v slovenščini, hrvaščini, nemščini in češčini. Skoraj 300 njenih pisem je že bilo prepisanih in objavljenih na spletišču Pisma (www.pisma.org), ki ga upravlja Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici, od nedavnega pa so dostopna tudi v Digitalni knjižnici Slovenije. Tem pismom se bodo v okviru sodelovanja med Univerzo v Novi Gorici in Narodno in univerzitetno knjižnico, pridružila še preostala slovenska pisma, ki so v NUK v zapuščinah Zofke Kveder, njenih dopisovalcev ter predane raziskovalke njenega dela Erne Muser.

S projektom transkripcije rokopisov pisem Zofke Kveder Narodna in univerzitetna knjižnica nadaljuje serijo prepisovanja rokopisnih arhivov in zapuščin Od rokopisa do besede, s katero približuje dediščino slovenskih kulturnih ustvarjalcev raziskovalcem, študentom in vsem, ki potrebujejo boljši dostop do rokopisnega gradiva. Ključna je struktura projekta, ki je zasnovan v okviru občanske znanosti, temelji na vključevanju prostovoljk in prostovoljcev, usmerjen pa je tako na dolgoročno odpiranje rokopisnih zbirk različnim javnostim kot tudi na krepitev zavesti o pomenu dela naše pretekle kulturne zgodovine in vzpostavljanju skupnega skrbništva nad dediščino.

Ajda Zavrtanik Drglin (NUK): »Ob izjemnem uspehu projekta prepisov Kosovelovih rokopisov želimo v NUK negovati odnos s skupnostjo, ki smo jo ustvarili, in nadaljevati delo na prepisih rokopisov drugih ustvarjalcev in ustvarjalk. Tako odpiramo prijave za prostovoljce k sodelovanju v projektu prepisa pisem Zofke Kveder, ki jih hranimo v NUK. Projekt bo potekal nekoliko drugače kot Od rokopisa do besede, saj bodo prepise in transkripcije prostovoljci ustvarjali neposredno na platformi eScriptorium, ki je namenjena prav takemu delu, uporabljali pa bodo model za prepoznavo rokopisa Zofke Kveder, ki so ga ustvarile raziskovalke na Univerzi v Novi Gorici.«

Zainteresirani prostovoljci za projekt prepisa okoli 80 pisem Zofke Kveder lahko več informacij dobijo na spletni strani projekta Od rokopisa do besede: Zofka Kveder. Za sodelovanje selahko prijavijo prek spletnega obrazca. Delo bo potekalo prek spletne aplikacije in ne bo zahtevalo strokovnega predznanja. V NUK bodo organizirali tudi uvodno usposabljanje, naloge prostovoljcev pa bodo tokrat vključevale tudi razbiranje konteksta in vsebinskih plati pisem.

Projekt transkripcije pisem Zofke Kveder ima trdne temelje v odličnem sodelovanju Narodne in univerzitetne knjižnice z Univerzo v Novi Gorici. Na dogodku sta rektor Univerze v Novi Gorici dr. Boštjan Golob in pomočnik ravnateljice NUK mag. Zoran Krstulovič podpisala medinstitucionalni sporazum.

Mag. Zoran Krstulovič (NUK): »Gre za strateško partnerstvo, ki ga potrjujemo tudi s podpisom medinstitucionalnega sporazuma. Skupaj s podatki, ki so nastali v okviru digitalizacije teh pisem v Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici, bo gradivo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije odlično pripravljeno za nadaljnje raziskovalno delo.«

Dr. Boštjan Golob (UNG): »Za Univerzo v Novi Gorici pomeni sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico pomemben mejnik v raziskavah humanistike, saj skupaj gradimo most med bogato kulturno dediščino in svežimi idejami, ki se porajajo v ustvarjalnem akademskem okolju. Pisma Zofke Kveder, ki bodo na ta način postala dostopna tako raziskovalni sferi kot širši javnosti, bodo omogočila bolj poglobljeno razumevanje življenja in ustvarjalnosti prve slovenske poklicne pisateljice in mesta žensk v dobi moderne nasploh.«

Podatki, ki so nastali v okviru digitalizacije pisem v Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici v okviru različnih raziskovalnih projektov, ki jih financira ARIS, bodo bistveno obogatili Digitalno knjižnico Slovenije, kjer NUK zagotavlja trajno in zanesljivo hrambo raziskovalnih podatkov. Ti podatki bodo javno dostopni in uporabni za nadaljnje raziskave. UNG in NUK sta tudi s tem postavili primer dobre prakse povezovanja raziskovanja, sodobne uporabe tehnologije in kulturne dediščine in tako tlakovali učinkovito pot za nadaljnje raziskovalno delo na področjih slovenskega jezika, kulturne in širše zgodovine ter preučevanja družbe.

Besedilo in fotografije: NUK