Ob prvem praznovanju Dneva znanosti v Sloveniji

Ob tej priložnosti je rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjan Golob, poudaril:

»Tisti, ki se ukvarjamo z raziskavami in znanostjo, smo lahko ponosni, saj na svetu ni prav veliko držav, ki bi se lahko pohvalile s takim praznikom.«

Hkrati pa je opozoril, da je v številnih državah družbeni pogled na znanost bistveno drugačen kot pri nas.

V teh okoljih večina prebivalcev znanstvenih ustanov ne vidi zgolj kot nekaj, kar porablja del državnih finančnih sredstev, pač pa kot nekaj, kar gospodarstvu omogoča prebojne razvojne ideje. Brez desetletij osnovnih raziskav ne bi bilo aplikacij, kot je ChatGPT, in brez desetletij javno financiranih raziskav danes ne bilo podjetja SpaceX. Znanost je tudi tista, ki družbo ohranja v stiku z ostalim svetom – če ne razumeš, o čem govorijo drugi, ne moreš sodelovati v pogovoru. Nenazadnje pa znanost pogosto omogoča tudi preživetje – brez petih let intenzivnih raziskav ne bi prišli do faze klinične študije pri razvoju genske terapije za sindrom, ki ga ima deček Urban.

V številnih državah je znanstveno delo tema, o kateri mediji poročajo raje kot o aferah, in ga ne obravnavajo zgolj kot mašilo v času »kislih kumaric«. V takšnih okoljih tudi več kot 57 % prebivalstva ve, da praljudje niso živeli v istem času kot dinozavri (Eurobarometer 2024).

»Ponosni smo, da znanost v Sloveniji častimo s praznikom. Do preboja v družbenem dojemanju znanosti pa nas čaka še nekaj poti,« je zaključil rektor prof. dr. Boštjan Golob.