Srečanje rektorja Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjana Goloba z delegacijo iz CERN-a
Rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob se je 19. februarja 2024 na Institutu "Jožef Stefan" srečal z delegacijo iz CERN-a, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji.
Letos Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN obeležuje 70. obletnico delovanja. In prav v tem letu bosta Slovenija in CERN izvedla postopke za polnopravno članstvo v tej prestižni znanstveno-raziskovalni organizaciji. Prvi korak je obisk visoke delegacije iz CERN-a, ki bo presojala pripravljenost naše države. Delegacija se je 19. februarja 2024 na Institutu "Jožef Stefan" srečala z direktorjem inštituta prof. dr. Boštjanom Zalarjem, rektorjem Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjanom Golobom, prorektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Antonom Ramšakom in dekanom Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prof. dr. Janezom Bončo. Na FMF UL je direktor CERNa za raziskave in računsko okolje prof. dr. Joachim Mnicha v predavanju predstavil prihodnost fizike delcev.
Prav v letu praznovanja bosta CERN in Slovenija izvedla vse postopke in z letom 2025 lahko pričakujemo polnopravno članstvo Slovenije. Glavne prednosti sodelovanja s Cernom so za znanstvenice in znanstvenike uporaba infrastrukture, raziskovanje, pridobivanje novih izkušenj ter grajenje mreže povezav z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih delov sveta. Slovenke in Slovenci delujejo v Cernu predvsem v okviru projekta ATLAS (do sedaj že več kot 40 znanstvenic in znanstvenikov in doktorskih študentk in študentov).
Kot je ob obisku povedal rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob "polnopravno članstvo v resnici pomeni, da ima država članica dostop do vseh zmogljivosti Cerna, ima dostop do nekaterih položajev v tej evropski organizaciji, posebej pa je pomembno to, da imajo podjetja iz države članice veliko več možnosti sodelovanja in pridobivanja naročil.“
Raziskovalke in raziskovalci iz Slovenije imajo že zdaj pomembno vlogo v CERN-u, polnopravno članstvo jo bo le še utrdilo. Prevzemajo vodilne vloge pri raziskavah kot tudi pri vodenju in nadgradnji eksperimenta ATLAS. Članstvo bo slovenskim znanstvenikom omogočilo tudi polnopravno sodelovanje pri upravljanju CERNove infrastrukture in jim s tem zagotovilo boljši in stalen dostop do nje. Enakopravno z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih stalnih članic se bodo lahko potegovali za raziskovalne pozicije in sodelovali v drugih programih in izobraževanjih, ki jih financira CERN.
"Univerza v Novi Gorici sodeluje z majhnim delom v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev in pa v astrofiziki. Gotovo lahko ojačamo tudi sodelovanje na raziskovalnem področju. Bistvenih sprememb za nas kot raziskovalce pa pri tem niti ne bo, ker bomo sodelovali pri vrhunskih raziskovanjih tudi v bodoče, kot smo že doslej," je izpostavill prof. dr. Golob.
Kot polnopravna članica bo Slovenija pridobila tudi glasovalne pravice v svetu Cerna, ki je najvišji odločevalni organ te organizacije.
Letošnje leto zaradi začetka postopkov za pridobitev polnopravnega članstva pa ni pomembno le za Slovenijo, temveč tudi za Cern, saj praznuje 70. obletnico delovanja. S številnimi dogodki bodo predstavil svoj 70-letni prispevek k znanosti, raziskavam, tehnologiji in inovacijam ter pogled v prihodnost. Glavna slovesnost bo 1. oktobra 2024. Poseben dogodek pa bodo v poletnih mesecih pripravili tudi na Institut "Jožef Stefan" in Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Danes Cern sestavlja 23 polnopravnih članic, deset pridruženih, med njimi je za zdaj tudi Slovenija, pod njegovim okriljem pa deluje več kot 17 tisoč ljudi z vsega sveta, ki jih združuje predanost znanosti v dobrobit človeštva.
Vir: Institut "Jožef Stefan"