Nasina misija Fermi je odkrila 300 gama pulzarjev

Ilustracija modela pulzarja J1023. Astronomi zaznajo pulze v radijskem spektru (zelena), ko visoko-energijski izbruh pulzarja ustavi prenos plina iz spremljevalne zvezde. Včasih iz tega plina nastane svetel disk okoli pulzarja, ki lahko obstaja več let. Disk močno sveti v rentgenski svetlobi, plin, ki doseže nevtronsko zvezdo, pa ustvarja curke, ki oddajajo sevanje gama (vijolična), kar zakrije pulze, dokler se disk sčasoma ne razprši. Vir: Nasin center za vesoljske polete Goddard

Novi Fermijev katalog je rezultat dela 170 raziskovalcev in raziskovalk z vsega sveta, med katerimi je tudi prof. dr. Gabrijela Zaharijas iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter s Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Poleg satelita Fermi proučujejo pulzarje tudi z radijskimi teleskopi na Zemljinem površju, podatke pa analizirajo z zmogljivimi računalniki.

Pulzarji se navezujejo na širok spekter astrofizikalnih raziskav, od kozmičnih delcev in razvoja zvezd do zaznavanja gravitacijskih valov in temne snovi. So posebna vrsta nevtronskih zvezd – preostanki sredic masivnih zvezd po tem, ko jih raznese eksplozija supernove. Nevtronske zvezde vsebujejo več mase kot naše Sonce, a so zelo majhne – v premeru merijo manj kot 25 kilometrov, podobno kot večje mesto z okolico. Sestavlja jihnajgostejša znana snov, gostejša od atomskih jeder. Imajo močna magnetna polja, proizvajajo tokove energijskih delcev, najhitrejši pulzar se zavrti okoli svoje osi kar 716-krat na sekundo. Poleg tega pulzarji oddajajo rotirajoče ozke snope energije in svetlobe, podobno kot svetilnik na obali. Ko eden od teh snopov oplazi Zemljo, instrumenti na Zemlji ali satelitih zaznajo pulz svetlobe (odtod njihovo ime).

Fermijeva odkritja nevtronskih zvezd segajo tudi onkraj meja naše Galaksije. Misija Fermi je leta 2015 odkrila prvi gama pulzar v drugi galaksiji, nam bližnjem Velikem Magellanovem oblaku. Leta 2021 pa so astronomi in astronomke objavili odkritje velikanskega izbruha sevanja gama iz magnetarja – nekoliko drugačne vrste nevtronske zvezde - ki se nahaja v galaksiji Kipar, oddaljeni približno 11,4 milijona svetlobnih let.

-> Sporočilo za javnost agencije NASA
-> Članek, objavljen v The Astrophysical Journal

Vir: Sporočilo za javnost agencije NASA.

Iz medijev:

• Delo.si (28. 11. 2023)
• STA Znanost (28. 11. 2023)