Diplomant Akademije umetnosti prejel posebno priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Posebno priznanje za najboljše diplomsko/magistrsko/doktorsko delo s področja Slovencev v zamejstvu je prejel Pietro Cromaz, diplomant Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici za diplomsko delo Kraljica Vida: A legend from a border land (Kraljica Vida: Legenda iz obmejne dežele).

Utemeljitev:

Pietro Cromaz je svojo diplomsko nalogo z naslovom Kraljica Vida: a legend from a border land (Kraljica Vida: legenda iz obmejne dežele) napisal na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Vrhovca (mentor za praktični del) in Milanke Fabjančič (mentorica za teoretični del). Avtor je v teoretičnem delu naloge obravnaval ljudsko legendo o kraljici Vidi in Atili, ki je razširjena med govorci nadiškega narečja slovenskega jezika v Nadiških dolinah v Benečiji (Furlanija, Italija), ter na podlagi te posnel tudi tehnično dovršen igrani film v italijanskem jeziku s podnapisi v knjižni slovenščini. Filmski format zaradi svoje razširjenosti preko spletnih virov in posledično zelo velikega vpliva na uporabnike tovrstnih vsebin lahko bistveno vpliva na percepcijo legende o kraljici Vidi in govorcev slovenskega narečja v Nadiških dolinah med tistimi, ki razumejo italijanski in slovenski jezik, zato je posneti film velikega pomena in zasluži priznanje – toda z zelo jasno kritično pripombo glede vsebine. Žal je treba povedati, da iz filma – če zanemarimo ime Vida – tako rekoč ni razvidno, da se dogaja na večjezičnem in večkulturnem območju, na katerem je zgodovinsko prisotno tudi slovensko narečje (ki sem mu v zadnjem času pridružuje tudi slovenski knjižni jezik). Tudi obravnava vsebine same izkazuje izrazito »italijansko« perspektivo, »obmejni« prostor je namreč predstavljen samo s stališča rimskega imperija in z vidika današnje dežele Furlanije - Julijske krajine, ne pa tudi v luči večjezičnosti in večkulturnosti prostora, konkretno tudi s stališča slovenskega (narečnega) jezikovnega prostora. Poleg tega v oči bodejo tudi samo italijansko poimenovanja, npr. San Giovanni d’Antro, slovensko ime Landarska jama popolnoma izostane (tako v narečni kot knjižni slovenski obliki). Obžalujemo lahko, da mentorja tega dejstva nista opazila, kot tudi dejstvo, da je besedilo diplomske naloge, ki je nastalo na univerzi v Republiki Sloveniji na slovensko temo, napisano v (pomanjkljivi) angleščini. Vsa ta dejstva so s stališča podeljevanje priznanj s področja tem Slovenci (!) v zamejstvu problematična. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa si diplomska naloga zasluži priznanje, saj gre za perspektivnega avtorja na tako pomembnem področju, kot je filmska produkcija, za katerega smo prepričani, da bo pri svojem nadaljnjem delu ljudsko slovstvo v narečni slovenščini v Benečiji znal ustrezno prikazati skozi prizmo večjezičnost in večkulturnosti ter vključujočega medkulturnega dialoga.

Iskrene čestitke!

Vir: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu