Univerza v Novi Gorici najboljša slovenska univerza, v svetu na 186. mestu na mednarodni lestvice RUR (Round University Ranking)

Datum objave: 24. 4. 2017
Novice

Po rezultatih mednarodne lestvice RUR, ki ocenjuje in razvršča najboljše svetovne univerze, se je v letu 2017 Univerza v Novi Gorici uvrstila na izjemno visoko 186. mesto, med samo elito svetovnih univerz. S tem je še izboljšala izjemen lanski rezutat, ko je bila uvrščena 203. mesto. Na prvih mestih v tej lestvici prevladujejo najbolj znane ameriške (Kalifornijski tehnološki inštitut, Univerza Stanford, Univerza Harvard …) in angleške univerze (Univerza v Oxfordu, Univerza v Cambridgeu …). Na področju pedagoškega dela se je UNG uvrstila še višje, na izvrstno 89. mesto, za kar gre zasluga tudi izvrstnemu razmerju med številom profesorjev in številom študentov na UNG.

Lestvica RUR je ob tem pokazala, da je Univerza v Novi Gorici v vseh elementih kakovosti najboljša slovenska univerza. Doslej se nobena druga slovenska univerza ni uvrstila tako visoko na kateri od mednarodno uveljavljenih rangirnih lestvic svetovnih univerz. UNG prekaša tudi starejše in večje univerze v naši soseščini (npr. Univerza v Trstu, Univerza v Padovi, Univerza Ca' Foscari v Benetkah). (Glej razvrstitev svetovnih univerz na RUR lestvici po regijah na zemljevidu: "The world map of RUR Ranking":http://roundranking.com/world-map.html)

Lestvica RUR (Round University Ranking) vsako leto ocenjuje najboljše svetovne univerze ter jih razvršča po doseženih skupnih rezultatih in posebej po štirih področjih: poučevanje, raziskave, internacionalizacija in finančna vzdržnost. Podrobni podatki za UNG po posameznih kategorijah so prikazani v prilogi za 2016 in 2017 ter neposredno na spletni strani "RUR lestvice":http://roundranking.com/universities.html.

Oblikovanje lestvice RUR temelji na podatkih o svetovnih univerzah, ki jih v okviru globalnega projekta "Global Institutional Profiles Project":http://ip-science.thomsonreuters.com/globalprofilesproject/ zbira družba Thomson Reuters.

Za analizo in oceno univerz uporablja družba Thomson Reuters tri vire podatkov: znanstvene objave in njihovo citiranost v Thomson Reuters Web of Science, letne ankete, ki jih Thomson Reuters izvede med akademiki (t. i. Academic Reputation Survey), ter statistične podatke, ki jih Thomson Reuters pridobi neposredno od univerz. Tako ustvarijo zbirko podatkov o znanstveni in pedagoški uspešnosti univerz, o načinih financiranja njihove dejavnosti ter o karakteristikah študentov in zaposlenih na univerzi.

Na osnovi zbranih podatkov je v okviru lestvice RUR izvedena analiza, v kateri je upoštevanih 20 indikatorjev kakovosti iz omenjenih štirih področji. Ob tem v skupno oceno največ prispevajo kazalci s področja raziskav (40%) in poučevanja (40%). Pri vseh kazalcih je upoštevana velikost inštitucije, tako da lahko glede na kakovost dela enakovredno primerjamo majhne in velike univerze.

Univerza v Novi Gorici se kljub svoji mladosti in relativni majhnosti v mednarodnem merilu izkazuje s prepoznano odličnostjo. Vrhunski rezultati, ki so bili prepoznani tudi v primerjalnem ocenjevanju univerz s celega sveta (U-Multirank 2015, 2016 in 2017), niso naključje ampak plod trdega dela in jasno zastavljene vizije razvoja Univerze v Novi Gorici. Znanstvena odličnost UNG je bila prepoznana in posebej izpostavljena tudi v Poročilu Evropske komisije o znanstveni produkciji evropskih univerz v obdobju od 2007 do 2011, ki ugotavlja, da se po kriterijih znanstvene odličnosti in po znanstvenem vplivu znanstvenih objav UNG uvršča med pet najboljših evropskih univerz, skupaj z Univerzo v Oxfordu, Univerzo v Cambridgeu, École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) in ETH Zürich.

Tovrstna ocenjevanja univerz so pomembna za bodoče študente, ki se odločajo, na kateri univerzi bodo študirali, saj sta kakovost študija in izbira študijskih programov, ki zagotavljajo visoko zaposljivost, za njih ključna. Pomembna pa so tudi za delodajalce, ki lahko izvedo, iz katerih univerz lahko pričakujejo najbolje izobražene mlade strokovnjake. Prav tako bi morali biti kakovost in mednarodno prepoznana odličnost univerze pomembni tudi za določanje finančne podpore njeni dejavnosti s strani države, a je žal je stanje v Sloveniji ravno nasprotno. Največ sredstev še vedno dobivajo manj kakovostni in masovni študijski programi, ki za nameček praviloma dajejo še slabo zaposljive kadre. Kakovost namreč nima vpliva na financiranje slovenskih univerz.