Nacionalna konferenca Transformacija izobraževalnega procesa v dobi digitalizacije
Danes je na Univerzi v Novi Gorici v dvorcu Lanthieri v Vipavi, v organizaciji Rektorske konference Republike Slovenije, potekala nacionalna konferenca z naslovom Transformacija izobraževalnega procesa v dobi digitalizacije.
Letošnja konferenca na področju kakovosti v visokem šolstvu odgovarja na usmeritve Pariškega sporočila (Paris communiqué 2018) zadnje ministrske konference, ki je med ključne izzive visokega šolstva umestilo problem digitalizacije.
Zbrane so uvodoma pozdravili prof. dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Novi Gorici, Duša Marjetič predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Aleksandar Spremo, generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije.
Konferenca se je osredotočila na vprašanje transformacije izobraževalnega procesa v dobi digitalizacije. Vprašanje predrugačenja vzgojno-izobraževalnega procesa je v uvodnem govoru naslovil dr. Dominic Orr, ugledni raziskovalec iz raziskovalnega inštituta za ekonomiko izobraževanja (FIBS) v Berlinu, s predstavitvijo študije o tem, kakšne bodo značilnosti visokošolskega prostora v letu 2030. V nadaljevanju plenarnega dela je potekal pogovor med prof. dr. Janezom Vogrincem in mag. Mitjo Jermolom, ki sta soočila tehnologijo in človeka ter poskusila umestiti meje tehnološke podpore v prostor učenj. V popoldanskem delu konference so potekale štiri delavnice, ki so odprla vprašanja razvoja in uporabe orodij informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v učenju in poučevanju, problematiko motiviranja študentov v digitaliziranem univerzitetnem okolju, ter vprašanja odprtih izobraževalnih virov in dostopanja do znanja preko inovativne tehnologije.
Pobude, ki se pojavljajo znotraj evropskega visokošolskega prostora, jasno kažejo, da so informacijske tehnologije od devetdesetih let prejšnjega stoletja vztrajno pridobivale na veljavi ne zgolj na splošno v družbi, temveč tudi znotraj procesov učenja in poučevanja v visokem šolstvu. Tako so se v terciarnem izobraževanju najprej uveljavili sistemi MOOC (množični odprti spletni tečaji) in OER (viri za prosto izobraževanje), ki se dopolnjujejo s pristopi kombiniranega študija in študija na daljavo ter kombiniranega neformalnega učenja.
Univerze in druge visokošolske organizacije bodo v prihodnje čedalje bolj izpostavljene izzivom učinkovitega uvajanja digitalizacije v visokošolske študijske procese, kar bo od njih zahtevalo odprtost in dovzetnost za spremembe v družbenem okolju in sposobnost hitrega prilagajanja na tehnološke in družbene spremembe v dobi digitalizacije. Le tako bodo lahko študentom nudile ustrezne kompetence in znanja za njihovo uspešno profesionalno vključevanje na trg dela v globalnem, digitaliziranem in hitro spreminjajočem se svetu.
Za celovito in dobro uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v predavalnicah in izven njih je nujno poznavanje značilnosti procesov digitalizacije, sobivanja človeka in tehnologije, vpliva tehnologij na učenje in poučevanje in morebitnih negativnih strani uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij znotraj visokošolskega prostora. Informacijsko komunikacijske tehnologije lahko pomembno prispevajo h kakovosti izvedbe študijskega programa le, če so ustrezno uporabljene in didaktično primerno vključene v izvedbo pedagoškega procesa.
Raziskave, ki jih je vodil dr. Dominic Orr, uvodni predavatelj na konfereci, kažejo, da bodo na razvoj visokega šolstva do leta 2030 ključno uplivali trije dejavniki in sicer zahteve industrije po novih znanjih in kompetencah ter socilane spremembe v vedno bolj digitaliziranem svetu, razvoj novih didaktičnih pristopv v poučevanju in digitalne tehnologije, ki omogočajo nove načine učenja.
Posnetek diskurza: Tehnologija in človek - meje tehnološke podpore v procesu učenja
Fotogalerija (Foto: Miha Godec)
Kontakt
Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 6206 827
E: andreja.leban@ung.si
