Dolgoletni predstojnik Univerze v Novi Gorici akad. prof. dr. Boštjan Žekš prejemnik zlatega reda za zasluge
Danes je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.
Zlati red za zasluge je prejel dolgoletni predstojnik, član sveta in zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici akad. prof. dr. Boštjan Žekš za svoje znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo in za izjemen prispevek k uveljavljanju Republike Slovenije v svetu.
Zlati red za zasluge je prejel tudi Boris Podrecca za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru. Andrej Šter pa je prejel red za zasluge za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize.
Utemeljitev:
Dr. Boštjana Žekša njegovi raziskovalni dosežki postavljajo za enega naših najbolj eminentnih fizikov. Od leta 1987 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dva mandata je bil njen predsednik. Ob tem je tudi član pomembnih mednarodnih znanstvenih združenj, med njimi Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici, predsednik združenja Rastoča knjiga in še mnogo več.
Akademik Žekš je v Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo in razmišljal, da bi postal odličen zdravnik, kakor njegov oče. Ko se je zgodilo, da se je vpisal na fiziko, se je odločil, da bo odličen fizik. Preden je postal redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti, je bil raziskovalec, najprej na Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan. V Sloveniji je sodeloval z najprodornejšimi znanstveniki, kmalu pa je domovina za njegovo vedoželjnost postala premajhna. Deloval je v različnih evropskih znanstvenih središčih in na Japonskem, izredno pomembna izkušnja zanj pa je bilo obdobje, ko je kot redni profesor fizike predaval v Braziliji.
Ves čas je objavljal. Raziskovalna dela iz teoretske fizike in biofizike so mu v mednarodnih strokovnih časopisih in samostojnih publikacijah prinesla veliko število citatov. Zaradi njegovega dela in odkritij bolje razumemo lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel je teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov in pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvničk in njihovo obnašanje. Znanstvena monografija, ki sta jo o tem objavila z Robertom Blincem (Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics) in je izšla leta 1974 v Amsterdamu, je bila prevedena v ruščino in kitajščino ter se še danes citira. Akademik Žekš ima številne mednarodne znanstvene nagrade in priznanja, v Sloveniji je prejel skoraj vse, od nagrade Sklada Borisa Kidriča leta 1980 do Zoisove nagrade za življenjsko delo leta 2019.
Dr. Boštjan Žekš je najprej in scela znanstvenik, a je še veliko drugega. Je drzen in prodoren iskalec – znanja, resnice, poti do ljudi. Kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je zasnoval povezovanje naših znanstvenikov, ki žive na tujem, kot minister za kulturo je imel poseben posluh za knjigo, jezik in besedo – meni, da smo Slovenci zaradi njih čudežni narod. Kot soustanovitelj prve mednarodne podiplomske šole pri nas je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dokazoval, da za znanje ni meja. Vedno je slovel kot izjemen mentor in to je še danes: nevsiljiv in zanesljiv vodnik, kažipot modrosti za vsakogar, ki ga zanima pot in ne le cilj.
Za izjemen prispevek k razvoju znanosti in ugledu slovenskega znanstvenoraziskovalnega dela v svetu ter za vse njegovo vodstveno delo se država Slovenija dr. Boštjanu Žekšu zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.
Iskrene čestitke!
Andreja Leban, Stiki z javnostmi
