Podeljena najvišja državna priznanja s področja znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti

Datum objave: 24. 11. 2014
Novice

V petek, 21. novembra 2014 so v Kongresnem centru na Brdu, slavnostno podelili Zoisove nagrade in priznanja, priznanje Ambasador znanosti in Puhova priznanja.

Foto: MIZŠ
Foto: MIZŠ

Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe je prof. dr. Giovanni De Ninno, vodja Centra za kvantno optiko Univerze v Novi Gorici.

Puhovo priznanje za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja z avtomatiziranim dodajanjem enoloških sredstev med samim stiskanjem grozdja je prejel dr. Klemen Lisjak, višji predavatelj Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici in raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Priznanje Ambasador znanosti RS je prejela prof. dr. Urška Vrhovšek, ki dejavno sodeluje s Centrom za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Sodelovala je tudi pri pripravi študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.

Poleg omenjenih priznanj so bile podeljene še dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo akad. prof. dr. Vitu Turku in akad. prof. dr. Janezu Levcu, dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti prof. dr. Milena Horvat in prof. dr. Gorazdu Mešku, štiri Zoisova priznanj za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti prof. dr. Maji Rupnik, prof. dr. Mitji Ferencu, izr. prof. dr. Andreju Kitanovskemu in prof. dr. Janezu Vrečku, priznanje ambasador znanosti RS prof. dr. Juretu Leskovcu in Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso prof. dr. Vladki Gaberc Porekar, mag. Tatjani Milunović, Ani Jesenko, dr. Simoni Jevševar, dr. Maji Kenig, Sašu Tomšetu in Nebojši Furlanu.

Iskrene čestitke!

Doktor Giovanni De Ninno je redni profesor za fiziko na Univerzi v Novi Gorici, kjer se posveča razvoju zahtevnih svetlobnih virov. Osrednje področje njegovega delovanja so laserji na proste elektrone, zlasti laser FERMI na sinhrotronu v Trstu. Pri načrtovanju in zagonu tega laserja je imel ključno vlogo ter z uvajanjem novih metod pomembno prispeval k optimizaciji njegovega delovanja. Pomemben dosežek je tudi laser, ki temelji na vzbujanju harmonskih nihanj visokega reda (CITIUS) in ga je skupina profesorja De Ninna v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji postavila na Univerzi v Novi Gorici. Profesor doktor De Ninno vodi več odmevnih mednarodnih projektov, ki se osredotočajo na razvoj zahtevnih svetlobnih virov in njihovo uporabo. V ocenjevanem obdobju je nagrajenec s sodelavci objavil 31 znanstvenih člankov v najuglednejših revijah s skoraj 350 citati in dosega Hirschev indeks 12. Z deli s področja nelinearne optike, dinamike nelinearnih sistemov in karakterizacije snovi ter gradnjo svetlobnega vira CITIUS je postavil Slovenijo v središče svetovnega dogajanja na področju uporabe in načrtovanja najzahtevnejših svetlobnih virov.

Doktor Klemen Lisjak je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije in višji predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z aromatiko grozdja in vina, vpeljavo analiznih metod ter z novimi tehnologijami predelave grozdja. Dosežki doktorja Klemna Lisjaka kažejo na prenos novega znanja v prakso pri vpeljevanju naprednejših tehnologij v pridelavi vina. V sodelovanju s podjetjem Škrlj, d. o. o, so razvili nov, inteligentni in tehnološko izboljšan sistem stiskanja grozdja, ki omogoča avtomatsko in natančno odmerjanje enoloških sredstev v boben stiskalnice že med samim stiskanjem grozdja. S tem se izboljša kakovost mošta, predvsem frakcij višjih nadtlakov. Rezultat razvoja je nova stiskalnica UltraPRESS, pri kateri sta sistem odmerjanja in inteligentni krmilnik novost na svetovnem trgu. Za to razvojno delo je bil podeljen nacionalni patent, v obravnavi pa je tudi mednarodni. Dosežke sodelovanja je podjetje Škrlj, d. o. o., uporabilo za optimiziranje opreme in tehnologije stiskalnic, kar je povečalo njegovo proizvodnjo ter dvignilo raven ponudbe na domačem in svetovnem trgu.

Izredna profesorica Urška Vrhovšek že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino. Je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike. Svoje raziskave je opisala v več kot 90 znanstvenih člankih, ki so visoko citirani. Po diplomi na Univerzi v Ljubljani je študij nadaljevala na Dunaju, kjer je na tamkajšnji univerzi doktorirala s področja enologije. Znanstveno pot je nadaljevala na Fondazione Edmund Mach v Italiji, kjer danes vodi lastno raziskovalno skupino. Eden njenih največjih dosežkov je postavitev tehnološke platforme za metabolomske študije z vrhunsko opremljenimi laboratoriji, vodilnimi v Italiji in med vodilnimi v Evropi. Pri njej se je usposabljala vrsta slovenskih raziskovalcev, vključno z njenimi doktorandi, danes uspešnimi raziskovalci, prejemniki nagrad in vodji raziskovalnih skupin. Dejavno sodeluje s slovenskimi raziskovalci, največ s Centrom za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za raziskovalne dosežke je s sodelavci leta 2013 prejela ugledno nagrado Združenja enologov Italije. V zadnjih letih deluje kot članica za področje biotehniških ved v strokovnem telesu ARRS. Poleg raziskovalnega dela je vključena v pedagoško delo univerz v Trentu, Vidmu, Ljubljani in Novi Gorici. Sodelovala je tudi pri pripravi študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.

Posnetek prireditve: https://4d.rtvslo.si/arhiv/podelitve-nagrad/174306010

Andreja Leban, Stiki z javnostmi