Sodelavec Univerze v Novi Gorici o usodi ekotoksičnega šestvalenčnega kroma v okolju

Datum objave: 4. 3. 2010
Novice

Sodelavec Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Iztok Arčon, je v znanstveni reviji Environmental Pollution skupaj s sodelavci iz Raziskovalnega centra za sisteme prst-rastline pri Kmetijskem raziskovalnem svetu v Gorici, Italija (L. Leita, A. Margon, A. Pastrello, D. Mosetti) in iz Univerze v Vidmu (M. Contin), objavil raziskavo o usodi ekotoksičnega šestvalenčnega kroma v okolju.

Shematična struktura humičnih kislin – naravnih biopolimerov, ki v prsti in vodi nastajajo iz kompleksne mešanice delno razgrajenih organskih snovi.
Shematična struktura humičnih kislin – naravnih biopolimerov, ki v prsti in vodi nastajajo iz kompleksne mešanice delno razgrajenih organskih snovi.

Članek z naslovom "Humične kisiline v prsti lahko podaljšujejo obstojnost šestvalenčnega kroma v prsti" (ang. Soil humic acids may favour the persistence of hexavalent chromium in soil) je bil izbran kot eden izmed šestnajst najbolj odmevnih znastvenih dosežkov v okviru raziskav s sinhrotronsko svetlobo v sinhrotronskem centru HASYLAB, DESY v Hamburgu v letu 2009.

Krom se lahko pojavlja v naravi v različnih oksidacijskih stanjih od 0 do 6+. Šestvalenčna oblika kroma (Cr6+) je zelo strupena in kancerogena. Povišane koncentracije šestvalenčnega kroma v prsti so praviloma posledica onesnaževanja ob različnih dejavnostih ljudi. Razumevanje obstojnosti in usode šestvalenčnega kroma v prsti je ključno tako za oceno stopnje onesnaženosti tal in vode kot tudi v postopkih odpravljanja ali omejevanja te nevarne kontaminacije okolja.

Ob ustreznih pogojih v prsti lahko šestvalenčni krom preide preko rezličnih kemijskih reakcij v ljudem in okolju bistveno manj nevarno obliko (trivalenčni krom). Humične kisline (naravni bioplimeri), ki v prsti in vodi nastajajo iz kompleksne mešanice delno razgrajenih organskih snovi, so ena izmed najbolj pogostih sestavin prsti, ki lahko ključno uplivajo na usodo šestvalenčnega kroma in s tem na njegovo toksičnost, gibljivost in biorazpoložljivost v okolju.

V raziskavi so z uporabo rentgenske absorpcijske spektrometrije, ki so jo izvedli v sinhrotronskem laboratoriju HASYLAB, DESY v Haburgu, ter še dveh komplementarnih spektroskopskih metod, podrobno raziskali interakcije šestvalenčnega kroma s humičnimi kislinami. S temi analizami so uspeli pokazati, da humične kisline, v nasprotju s pričakovanji, ne povzročajo pretvorbe šestvalenčnega kroma v manj nevarno trivalenčno obliko, ampak ravno nasprtno, podaljšujejo njegovo obstojnost in s tem tudi njegovo potencialno nevarnost za okolje.

Celotna vsebina raziskave je objavljena v posebni publikaciji:
HASYLAB annual report 2009 - Research highlights:
http://hasylab.desy.de/e81/e245/e247/e74812/e74816/infoboxContent74817/PhotonScience_2009-web_2010-01-05_Final_HB_eng.pd

Kontakt

Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 3315 397
E: andreja.leban@ung.si