V SPOMIN - IN MEMORIAM -

Profesor Jure Piškur je bil svetovno priznan znanstvenik s področja primerjalne genomike in molekularne evolucije kvasovk. Ker je venomer iskal nove raziskovalne izzive in predvsem smiselne odgovore nanje, je pogosto deloval tudi na drugih raziskovalnih področjih, kot so metabolizem prekurzorjev nukleinskih kislin, gensko zdravljenje in biotehnologija. S svojim nemirnim in neumornim raziskovalnim duhom je ustvaril izjemno obsežen bibliografski opus. Ta obsega več kot 120 znanstvenih člankov, med katerimi so številni objavljeni v zelo uglednih znanstvenih revijah. Poleg tega je s svojimi inovativnimi in prodornimi idejami postal avtor vrste patentov in bil so-ustanovitelj mnogih spin-off podjetij.

Profesor Piškur se je rodil v zadnjih dneh oktobra 1960 na Štajerskem, v Celju in tam tudi preživel svoje zgodnje otroštvo. Po končani Gimnaziji v Celju ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer je študiral na Oddelku za biologijo, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že takrat je izstopal po svoji zagnanosti in inovativnem razmišljanju ter tako leta 1984 prejel Prešernovo nagrado s področja bakterijske genetike.

Po končani diplomi je študij nadaljeval v Avstraliji. Leta 1988 je doktoriral s področja molekularne biologije in genetike kvasovk na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Kot doktor znanosti je svojo prvo zaposlitev našel v Evropi in bil do leta 1991 zaposlen kot podoktorski sodelavec na oddelku za genetiko kvasovk laboratorija v Carlsbergu, v Köbenhavnu, na Danskem.

Znanstveno pot je nadaljeval kot docent za molekularno genetiko na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Tam je osnoval svojo prvo lastno raziskovalno skupino, usmerjeno v encimatiko, genetiko in molekularno biologijo. Med leti 1996 in 2004 je deloval kot izredni profesor za molekularno biologijo evkarionotov na Danski tehniški univerzi (BioCentrum, DTU) ter istočasno vodil skupino za Molekularno in celično biologijo.

Leta 2004 se je z družino, partnerko Judito in takrat že dvema sinovoma, Janom in Jurijem mlajšim, preselil na Švedsko, kjer je pridobil mesto rednega profesorja molekularne genetike na Oddelku za biologijo Univerze v Lundu, ki se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Tu je vodil svojo raziskovalno skupino s približno petnajstimi sodelavci, med katerimi je bila večina doktorskih študentov. Kot priznan in odličen mentor novim generacijam uspešnih znanstvenikov je v svojih laboratorijih gostil številne dodiplomske in podiplomske študente, mnoge tudi iz Slovenije. Kot spoštovan in priljubljen pedagog se je aktivno vključeval tudi v pedagoške procese in med drugim uvedel mnoge nove študijske predmete s področja molekularne biologije in genetike, biotehnologije ter inovacij na dodiplomskih in podiplomskih študijih na Danski tehniški Univerzi kot tudi na Univerzi v Lundu. Kot so-ustanovitelj se je posvetil tudi podiplomski šoli Geneco na Univerzi v Lundu, študijskemu programu, usmerjenemu v genomsko ekologijo.

Čeprav je Profesor Piškur več kot 25 let živel in znanstveno deloval v tujini, je ob tem ves čas vzdrževal intenzivne strokovne kot tudi osebne stike z domovino. Zlasti v zadnjih dvajsetih letih je redno obiskoval Slovenijo in svoje znanje nesebično predajal naprej v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Univerze v Ljubljani, Univerze v Novi Gorici, Kemijskega inštituta ter na različnih nacionalnih in mednarodnih konferencah v Sloveniji. Intenzivno je sodeloval predvsem z NIB-om in Univerzo v Novi Gorici (UNG), kjer je bil od leta 2010 tudi delno zaposlen kot redni profesor. V okviru raziskovalnega sodelovanja z Morsko biološko postajo (NIB) v Piranu se je udejstvoval za okrepitev raziskav s področja molekularne mikrobiologije, na UNG pa je neprecenljivo pomagal pri uvajanju raziskav in poučevanja s področja molekularne genetike kvasovk. S tem namenom se je v zadnjih petih letih pri njem usposabljalo več doktorskih in podoktorskih sodelavcev tako iz NIB-a kot tudi iz UNG. V okviru raziskovalnega sodelovanja je profesor Piškur okrepil sodelovanje dveh slovenskih inštitucij (NIB, UNG) ter vzpostavil njuno sodelovanje tudi z mnogimi drugimi mednarodno priznanimi inštitucijami, delujočimi na področju molekularne biologije in genetike vinskih kvasovk oziroma na področju novejše analitike s področja aromatike živil, povezane s kvasovkami. Na področju raziskav biodiverzitete divjih kvasovk, povezanih z grozdjem, je v zadnjem letu vzpostavil sodelovanje UNG s sorodno orientiranima skupinama na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) in Washington University (St. Louis, ZDA). Poleg tega je pomembno pomagal pri postavitvi laboratorijev Centra za raziskave vina in Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo UNG v novih prostorih dvorca Lanthieri. Za naše skupne začetke je pridobil raziskovalno opremo, ki so mu jo donirala različna podjetja kot so Kemomed (Slovenija), Carlsberg (Danska) in Jubile kinase (Danska).

Profesor Piškurja smo poznali še kot odličnega organizatorja. Tako je na Univerzi v Lundu organiziral številne mednarodne delavnice in tečaje za doktorske študente iz primerjalne genomike in evolucije kvasovk ter inovacij s področja biotehnologije. V sodelovanju s tujimi (LU, KU, Videmska Univerza), in slovenskimi inštitucijami (UNG, NIB, IJS) ter podjetji (Carlsberg in Hoiberg iz Danske; BIA Separations in Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik iz Slovenije) je organiziral podobne delavnice tudi v Sloveniji, na UNG. Bil je pobudnik in glavni organizator konference ISSY31 (31st International Specialized Symposium on Yeast), ki bo potekala med 9. in 12. oktobrom 2014 v dvorcu Lanthieri Univerze v Novi Gorici, v Vipavi in Novi Gorici.

Kot član Mednarodne komisije za kvasovke (International Comission on Yeasts), je bil del skupine najuglednejših strokovnjakov s področja kvasovk, ki deluje v okviru Mednarodnega združenja mikrobioloških društev (IAMS). Imenovali so ga za člana Znanstvenega odbora za biotehniko in agronomijo pri Hrvaški znanstveni fundaciji. Deloval pa je tudi v Odboru za znanost, ustanovljenem pri Svetu za Slovence po svetu kot posvetovalno telo Vladi Republike Slovenije.

Leta 2005 je bil zaradi svojih vrhunskih raziskovalnih dosežkov izvoljen v Kraljevo fiziografsko društvo v Lundu (Kgl. Fysiografiska Sällskapet i Lund), eno od švedskih kraljevih akademij. Za izjemne dosežke na področju molekularne biologije in genetike mu je leta 2011 NIB v Ljubljani podelil nagrado Miroslava Zeia. Leta 2012 pa je prejel najvišje državno priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovalne dejavnosti zamejskih Slovencev in Slovencev, ki delujejo v tujini - to je priznanje ambasadorja znanosti Republike Slovenije.

Jure pa ni bil samo izjemen raziskovalec in pedagog; sodelavec, ki nam je s svojim značilnim zanosom neprestano posredoval znanje in izkušnje. Bil je tudi dober prijatelj, ki nam je bil vedno pripravljen pomagati, kjerkoli in za karkoli smo ga potrebovali. Ob stalnem širjenju akademskega duha ni nikoli pozabil na človeško plat odnosov med nami. Ni bil naš ambasador samo v znanstvenem pomenu besede, bil je nedvomno tudi naš ambasador dobre volje in večnega zagona.

V veliko čast in veselje nam je, Jure, da te je tvoja življenska pot pripeljala tudi k nam v Vipavsko dolino. Žal te nam je veliko, veliko prezgodaj tudi vzela.

Zelo te bomo pogrešali, naš Jure!

Tvoji sodelavci in prijatelji