Preskoči na glavno vsebino

"Legende z roba igrišča": zgodbe goriškega nogometa,

Datum objave: 21. 11. 2025
Fakulteta za humanistiko
četrtek
27
november
Ura:
18.00
Lokacija:
X Center, Delpinova 20, Nova Gorica

Proti koncu 19. stoletja je v naše kraje prodirala nova igra – nogomet. Hitro je navdušil mladino, hkrati pa zbujal nejevoljo in skrb starejše generacije. Prvo dijaško igranje se je kmalu prelevilo v organizirano delovanje nogometnih klubov. Ti niso oblikovali le znanih goriških nogometnih legend, temveč tudi mladostniške identitete, občutek vztrajnosti, moči in pripadnosti, obenem pa so nosili pomembne nacionalne simbolne pomene.

V četrtek, 27. novembra 2025, ob 18.00 v Xcentru v Novi Gorici organiziramo pogovorni večer »LEGENDE Z ROBA IGRIŠČA«: zgodbe goriškega nogometa.

Namen dogodka je skupaj z obiskovalci in sogovorniki, študenti fakultete, mladimi, športniki in vsemi ljubitelji nogometa in zgodovine, odpreti razpravo o pomenu nogometa na Goriškem, saj nam zgodovina razkriva, da tekma nikoli ni bila zgolj igra. Bila je tudi prostor družbenih, političnih in narodnostnih izrazov – igrišče je postalo prizorišče, kjer so se prepletali šport, mladostniška in nacionalna identiteta in širše zgodovinske prelomnice«.

O zgodovini nogometa, legendah in vseh zanimivih anekdotah s igrišča bosta spregovorila:

Prof. dr. Tomaž Pavlin, poznavalec zgodovine športa in predavatelj na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani;

Franc Kopatin, dolgoletni športni funkcionar, več kot 30 let član Izvršnega odbora NK Primorja, avtor knjige Nogomet je življenje (2022) in prejemnik Bloudkove plakete za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa.

Namen pogovornih večerov o lokalni zgodovini je skupaj s širšo javnostjo in domačimi lokalnimi raziskovalci spregovoriti o lokalnih zgodbah iz zgodovine – tistih, ki morda niso krojile svetovne politike, a so pomembno vplivale na vsakdanje življenje, kulturni razvoj in širše družbene procese. Z javnimi predavanji, pogovornimi večeri in delavnicami želimo pokazati, da je zgodovina živa, dinamična in tesno povezana z izzivi, s katerimi se soočamo tudi danes. K razpravi želimo predvsem povabiti mlade, da bi prek zanimivih zgodb iz preteklosti in sedanjosti razvili čut za preteklost, spoštovanje dosežkov naših prednikov in razmislek o tem, kako lahko dediščina navdihuje prihodnost.

Proti koncu 19. stoletja je v naše kraje prodirala nova igra – nogomet. Hitro je navdušil mladino, hkrati pa zbujal nejevoljo in skrb starejše generacije. Prvo dijaško igranje se je kmalu prelevilo v organizirano delovanje nogometnih klubov. Ti niso oblikovali le znanih goriških nogometnih legend, temveč tudi mladostniške identitete, občutek vztrajnosti, moči in pripadnosti, obenem pa so nosili pomembne nacionalne simbolne pomene. V začetku 20. stoletja so slovenski dijaki v Gorici ustanovili svoj dijaški klub, kmalu pa je sledil še civilni klub z imenom Jugoslavija. Nogomet je postal pomemben del lokalne mladine, njegov razvoj pa so močno zaznamovali politični pretresi obeh svetovnih vojn. Zgodovina goriškega nogometa razkriva, da tekma nikoli ni bila zgolj igra. Bila je tudi prostor družbenih, političnih in narodnostnih izrazov – igrišče je postalo prizorišče, kjer so se prepletali šport, identiteta in širše zgodovinske prelomnice.****