Pravni vidiki odprtega izobraževanja

Omogočiti študentom, da:
• razumejo pravne temelje odprtega izobraževanja,
• pridobijo znanje o avtorskem pravu v izobraževalnem kontekstu,
• razumejo pravni okvir odprtih izobraževalnih virov (OER),
• se seznanijo z modeli odprtih licenc in jih uporabljajo (Creative Commons),
• kritično presojajo pravne izzive, povezane z digitalnim in odprtim izobraževanjem ter avtorskim pravom

Ni pogojev.

Predmet obravnava temeljna pravna vprašanja odprtega izobraževanja, s posebnim poudarkom na avtorskem pravu, odprtih izobraževalnih virih (OER) in odprtih licencah. Študenti pridobijo razumevanje pravnega okvira, ki ureja ustvarjanje, uporabo, prilagajanje in deljenje odprtih izobraževalnih gradiv v digitalnih okoljih. Poseben poudarek je namenjen odprtodostopni literaturi, mednarodnim političnim dokumentom ter sodobnim izzivom digitalnega izobraževanja.

1. Temelji avtorskega prava v izobraževanju
   Osnovni pojmi avtorskega prava, avtorsko delo in avtor, moralne in materialne pravice ter omejitve in izjeme v izobraževalnem kontekstu.
2. Javna domena in odprte licence
   Javna domena kot pravni okvir proste uporabe, pomen odprtega licenciranja ter sistem in vrste licenc Creative Commons.
3. Pravni vidiki odprtih izobraževalnih gradiv (OER) in 5Rpravice
   Pravna opredelitev OER, 5R-pravice (retain, reuse, revise, remix, redistribute) ter zakonita uporaba, ustvarjanje, prilagajanje, deljenje in ponovna uporaba odprtih izobraževalnih gradiv v skladu z avtorskimi pravicami in odprtimi licencami.
4. Digitalna okolja in sodobni izzivi avtorskega prava
   Avtorsko pravo v digitalnih učnih okoljih, odprtodostopna literatura, mednarodne politike ter aktualni pravni in etični izzivi odprtega izobraževanja.

Po zaključku izbirnega predmeta bo študent:
• razumel in pojasnil osnovne pojme intelektualne lastnine in avtorskega prava,
• analiziral pravne vidike uporabe avtorskih del v izobraževanju,
• pojasnil pravni okvir, ki ureja odprte izobraževalne vire (OER),
• izbral in utemeljil ustrezne odprte licence za izobraževalne vsebine,
• ocenil pravne posledice deljenja in ponovne uporabe odprtih izobraževalnih gradiv,
• kritično ovrednotil vpliv digitalnih okolij na avtorsko pravo v izobraževanju.

• Kline, D., Kappos, D. (2021), Introduction to Intellectual Property, chapter Copyright basics, OpenStax, Huston, Texas, 2021, book E-gradivo
• Esteve, A. (2024), Copyright and Open Access to Scientific Publishing. IIC 55, 901–926. https://doi.org/10.1007/s40319-024-01479-z E-gradivo
• Young, J. (2016), Chapter 2: Copyright, Public Domain, and Open Licenses. In Introduction to Open Educational Resources, E-gradivo
• Creative Commons. (2017, June 5). Open Licensing and Open Education Licensing Policy. Creative Commons. E-gradivo
• Green, C. (2017), Open Licensing and Open Education Licensing Policy. Creative Commons, E-gradivo
• Ovčak Kos, M. (2015), Pogodbena svoboda v avtorskem pravu, GV Založba, Ljubljana 2015.
• Bently L., Sherman B. (2014): Intellectual Property Law, Oxford University Press.
• Open Educational Resources – Copyright (Wellington Institute of Technology LibGuide). E-gradivo
• Priora, G., Carloni, G. (2023), Open Educational Resources through the European lens: Pedagogical opportunities and copyright constraints. Journal of Intellectual Property, Information Technology and E-Commerce Law, Vol. 14 No. 2 (2023): JIPITEC 14 (2) 2023, E-gradivo
• Norris, M. E., Swartz, M., Kuhlmeier, V. A. (2022), The importance of copyright and shared norms for credit in Open Educational Resources. Frontiers in Education, DOI: 10.3389/feduc.2022.1069388 E-gradivo
• Williams, K.,Werth, E. (2021), Student Selection of Content Licenses in OER-enabled Pedagogy: An Exploratory Study. Journal of Copyright in Education & Librarianship, 5(1). (https://doi.org/10.17161/jcel.v5i1.13881 E-gradivo

• Sprotne naloge (20%) - Pisni izpit (80%)

Dr. Maja Ovčak Kos, izredna profesorica za področje civilno in gospodarsko pravo, je v letu 2003 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela nagrado dr. Slavka Zoreta. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je v letu 2008 končala znanstveni magistrski študij civilnega in gospodarskega prava. V letu 2013 je na isti fakulteti doktorirala z doktorsko disertacijo Pogodbena svoboda in njene omejitve v avtorskem pravu. S področja (evropskega) civilnega prava, prava intelektualne lastnine in alternativnega reševanja sporov se je med leti 2003 in 2017 večkrat usposabljala in izobraževala tudi v tujini. Je izredna profesorica za civilno in gospodarsko pravo in avtorica več strokovnih pravnih študij, npr. Analiza ključnih odločb slovenskih sodišč v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine (Urad za intelektualno lastnino RS), Consumer market study on the functioning of the real estate services for consumers in the European Union (Evropska komisija in Pravna fakulteta Univerze v Bremenu) itd. Od leta 2017 opravlja tudi delo odvetnice, kjer se ukvarja predvsem s pravom intelektualne lastnine, civilnim (npr. odškodninskim, medijskim pravom idr.) in gospodarskim pravom. Odvetniška zbornica Slovenije ji je v marcu 2017 podelila naziv odvetnica specialistka za civilno in gospodarsko pravo. Sicer ima v pravosodju, zlasti na Višjem sodišču v Ljubljani in na Vrhovnem sodišče RS, več kot 15 let delovnih izkušenj. Je tudi izkušena mediatorka v programih sodišču pridružene mediacije in trenerka za izobraževanje novih mediatorjev.