Odprto izobraževanje in družba

Cilj predmeta je prikazati in raziskati povezavo med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami ter demokracijo.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

• sposobnost prepoznave in raziskovanja povezav med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami in demokracijo,

• razumevanje odprtega izobraževanja kot zgodovinskega, globalnega in družbenega gibanja,

• zmožnost analize oziroma predvidevanja posledic v državi, lokalni skupnosti, organizaciji ali instituciji, ki v svojih politikah ali praksah uporablja načela odprtega izobraževanja,

• razumeli bodo teoretične temelje ciljev OZN in UNESCO za trajnostni razvoj, zlasti poziva k univerzalnemu, kakovostnemu izobraževanju,

• razumeli bodo povezavo med družbenimi cilji in dostopnostjo odprtega izobraževanja, temelječo na nižjih stroških in odprtih skupnostih ter praksah,

• znali bodo opredeliti in analizirati možne pozitivne in negativne spremembe obstoječih institucij ter razviti družbeno sprejemljive in inovativne uporabe odprtega izobraževanja,

• razumeli bodo odprto izobraževanje s perspektive različnih akterjev in geopolitičnih realnosti,

Od študentov se pričakuje, da bodo sposobni prepoznati različne strategije za uporabo odprtega izobraževanja in opredeliti široko paleto odprto izobraževalnih projektov, bodisi vladnih, poslovnih ali izobraževalnih. Študenti morajo biti sposobni opredeliti javno dostopne podatkovne zbirke, poročila in primere, da bodo lahko analizirali dejanske in potencialne vplive odprtega izobraževanja na civilno družbo in njene institucije.

Pri tem predmetu bodo študenti preučili, kako in v kakšni obliki ter s katerimi omejitvami lahko odprto izobraževanje prispeva k družbe-nemu, gospodarskemu, političnemu in kultur-nemu razvoju, zlasti v okviru UNESCO ciljev trajnostnega razvoja (UNSECO SDGs). S preučevanjem izvajanja odprtega izobraževan-ja v različnih kontekstih, državah in institucijah bodo študenti pridobili pomemben pogled na potencial odprtega izobraževanja za družbene spremembe.

Natančneje bodo obravnavane naslednje teme:

• Okviri za uporabo odprtega izobraževanja

a. Univerzalni dostop
b. Stroški / koristi
c. Ohranjanje kulture / jezik manjšine

• Preučitev možnih posledic OI v različnih sce-narijih

• Družbeni razred, rasa, spol - neenakost, neenakost in odprto izobraževanje

• Delitev Sever / jug in njene geopolitične posledice

• Masivni odprti online tečaji (MOOC), vi-sokošolsko izobraževanje, politika in družba

Ob koncu predmeta bodo študenti znali:

• opisati cilje odprtega izobraževanja kot nosilca gospodarskega in socialnega napredka, vključno s cilji UNESCO za trajnostni razvoj,

• opredeliti politične, gospodarske in socialne ovire, neenakosti in razlike, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja,

• opredeliti trenutne vplive na družbene razmere, zlasti v izobraževanju, in predvideti možne prihodnje učinke,

• opredeliti različne uporabe odprtega izobraževanja in odzive nanj s strani vlad, korporacij in nevladnih organizacij,

• Oblikovati vzorčni projekt odprtega izobraževanja, ki ustreza potrebam določenega sektorja civilne družbe.

Temeljna:

• Hodgkinson-Williams, C., & Arinto, P. B. (2018). Adoption and Impact of OER in the Global South. African Minds. E-gradivo
• Daniel, J. (2012). Making Sense of MOOCs: Musings in a Maze of Myth, Paradox and Possibility. Journal of Interactive Media in Education. Retrieved from E-gradivo
• Grimmelmann, J. (2014). The Merchants of MOOCs. Seton Hall Law Review, 44, 1035–1049. E-gradivo
• Weller, M. (2015). MOOCs and the silicon valley narrative. Journal of Interactive Media in Education, 2015(1). https://doi.org/10.5334/jime.am E-gradivo
• Warschauer, M. (2002). Reconceptualizing the digital divide. First Monday, 7(7). Retrieved from E-gradivo
• Miao, F., Mishra, S., & McGreal, R. (2016). Open educational resources: policy, costs, transformation. UNESCO Publishing. E-gradivo
• Amiel, T. (2013). Identifying Barriers to the Remix of Translated Open Educational Resources. International Review of Research in Open and Distributed Learning, 14(3), 126–144. dx.doi.org/10.19173/irrodl.v14i1.1351 E-gradivo
• Wiley, D. (2007). On the sustainability of open educational resource initiatives in higher education. OECD. Retrieved from http://www.oecd.org/dataoecd/33/9/38645447.pdf
• CERI. (2007). Giving knowledge for free: The emergence of open educational resources. Paris: OECD. E-gradivo

Dodatna:

• Nyahodza, L., & Raju, R. (2017). Open Educational Resources within a Knowledge System for Achieving Quality Education SDG. E-gradivo
• Tomaševski, K. (2001). Removing obstacles in the way of the right to education (Right to education primers) (p. 51). Lund, Sweden: Raoul Wallenberg Institute. E-gradivo
• McGreal, R. (2017). Special Report on the Role of Open Educational Resources in Supporting the Sustainable Development Goal 4: Quality Education Challenges and Opportunities. The International Review of Research in Open and Distributed Learning, 18(7). E-gradivo

• Vmesne predstavitve • Zaključni projekt

Dr Dominic Orr is a leader in digital transformation and socio-technical innovation, specializing in leveraging technology, data and open education to address complex social and educational challenges. With a background in social science and long-standing experience as a policy advisor for international organizations, including the OECD, UNESCO and the World Bank, he offers a distinctive perspective at the intersection of technology, society and human development, particularly in the field of education.
Since 2020, he has been a team lead in German Development Cooperation (GIZ), where he led the development of GIZ’s atingi digital learning platform, successfully growing it to serve over 1.5 million users across emerging markets, and now supports the African Union in rolling out inclusive, safe and enabling data governance frameworks across the African continent. His work focuses on strengthening country-led digital and data governance, working closely with African Union institutions and member states.
Dr Orr also holds an adjunct professorship in open education at the University of Nova Gorica, Slovenia, where he teaches on the Master’s programme and supervises students in their research on digitalization, openness and education.

Izbrana bibliografija / Selected bibliography:
Orr, D. (2022). The Impact of International Organizations on the Field of Open, Distance, and Digital Education. In: Handbook of Open, Distance and Digital Education. Springer, Singapore. https://doi.org/10.1007/978-981-19-0351-9_15-1

Janssen, B., Schuwer, R., Orr, D. (2023): Key policy issues in open educational resources. Background paper prepared for the 2023 Global education monitoring report: Technology in education. UNESCO. Available at https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000386083.locale=en
Orr, D., Rimini, M., van Damme, D. (2015). Open Educational Resources - A catalyst for innovation. Paris. OECD. Available at https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2015/12/open-educational-resources_g1g5f73c/9789264247543-en.pdf