Družbeni in pravni vidiki okolja

Okoljska vprašanja, kot so onesnaževanje, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti ali degradacija krajine, ne delujejo le kot biofizikalne, ampak tudi kot družbene realnosti, ki so v interakciji z družbenimi strukturami, diskurzi, svetovnimi nazori in dinamikami moči. V tem kompleksnem družbeno-ekološkem sistemu je pravo osrednja komponenta, ki deluje v dinamični so-odvisnosti od institucij, norm in vedenj, ob tem pa bodisi utrjuje netrajnostne in neenakopravne izbire bodisi spodbuja preobrazbene spremembe za bolj trajnostno prihodnost. Ta predmet analizira vlogo družbenih sil, s posebnim poudarkom na pravu, pri oviranju ali omogočanju družbenega prehoda k trajnosti. V predmetu si prizadevamo razviti kritično razumevanje družbeno-pravnih sistemov in spodbuditi znanje in veščine, potrebne za aktivno sodelovanje študentov v naslavljanju perečih okoljskih izzivov.

Ni predpisanih predpogojev.

Sklop I: Pristop
* Zasnova predmeta in pričakovanja (Prehod od študija prava kot pravil k preučevanju prava kot področja boja. Kaj pomeni študij družbenih in pravnih vidikov okolja?)
* Raznolikost okoljskih vprašanj, povezave in večplastna kriza (Katera okoljska vprašanja obstajajo v današnjem svetu? Kaj povezuje ta vprašanja?)
* Od „okoljskih problemov” do „preobrazb za trajnost” (Kaj so družbeno-ekološki sistemi? Zakaj je pomembno, da vprašanja obravnavamo v okviru trajnosti in ne varstva okolja?)

Sklop II: Orodja
* Upravljanje kompleksnosti (Kakšne značilnosti opredeljujejo naš čas? Kako naj pristopamo k izzivom/upravljamo v takšnih časih? Trdoživi problemi, tveganje, previdnost, prilagodljivo upravljanje.)
* Okoljsko pravo (Kateri so temeljna načela, pravni instrumenti in koncepti pravičnosti, ki tvorijo jedro sodobnega okoljskega prava?)
* Pravo in družba (Kakšna je vloga prava in politike? Je pravo vzvod za spremembe ali ovira?)
* Moč in enakost (Kako pravo določa prednostne naloge med konkurenčnimi interesi in kakšne so posledice tega? Je pravo nevtralno orodje za reševanje okoljskih problemov ali je orožje v političnih bojih; je lahko oboje?)

Sklop III: Teme
* Okolje in človekove pravice
* Pravice narave
* Onesnaževanje
* Biotska raznovrstnost in ohranjanje narave
* Podnebne spremembe
* Ohranjanje kulturne in naravne dediščine, avtohtonih ozemelj in znanja

Sklop IV: Od razumevanja do ukrepanja
* Diagnoza družbeno-pravnega sistema (Kartiranje deležnikov/zainteresiranih strani, pravnega okvira, dinamike moči in ovir za spremembe z uporabo vseh orodij tečaja.)
* Oblikovanje intervencije na področju interesa/v izbranem izzivu

Ob koncu tega predmeta bodo študenti sposobni:
* Razumeti ključne koncepte v družbeno-pravnih in trajnostnih študijah (npr. pravo, politika, regulacija, upravljanje, družbeno-ekološki sistemi, enakost, sodelovanje, odpornost, transformativne spremembe).
* Pojasniti medsebojne povezave med pravnimi instrumenti, družbeno dinamiko in specifičnimi okoljskimi vprašanji.
* Uporabiti interdisciplinarne pristope za analizo družbeno-pravnih razsežnosti sodobnih primerov, konfliktov ali politik.
* Predlagati možno ali celovito strategijo posredovanja, ki obravnava družbeno-pravne temeljne vzroke izziva trajnosti.

50% redni pisni izdelki (kratek odstavek, ki kritično obravnava ključni pojem, argument ali napetost iz ključnih del), 50 % predstavitev ob koncu predmeta (15-minutna predstavitev v živo, ki ji sledijo vprašanja in odgovori, skupaj s prosojnicami in enostranskim povzetkom).

Jerneja Penca je višja raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem centru Koper in vodja njegovega Sredozemskega inštituta za okoljske študije. Raziskuje vidike upravljanja družbeno-ekoloških sistemov na globalni, regionalni (EU, Sredozemlje) in nacionalni ravni. Njeno raziskovanje zajema različne režime, vključno z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami, energijo, ribištvom in onesnaževanjem s plastiko. Močno se zavzema za izmenjavo med znanstveno skupnostjo in oblikovalci politik, da bi obveščala o političnih odločitvah in oblikovala raziskovalna vprašanja, med drugim prek Medvladnega foruma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), MedECC in drugih vmesnikov med znanostjo in politiko. Ima doktorat iz mednarodnega prava Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah, magisterij iz okoljskega prava Univerze v Nottinghamu v Združenem kraljestvu in diplomo iz mednarodnih odnosov Univerze v Ljubljani. Njena bibliografija je na voljo na https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/38797

Raziskovalna področja: upravljanje okolja in trajnosti; transnacionalno okoljsko pravo; upravljanje biotske raznovrstnosti; interdisciplinarne morske znanosti in trajnostna modra ekonomija; povezava med znanostjo in politiko.