Zgodovinska kulturna območja: napredne teme

pridobitev večdimenzionalne sposobnosti pri analizi in interpretaciji kulturnih območij
• Predvideti in oblikovati projekte in strategije, ki ustvarjajo komplementarnost med pobudami, projekti in skupnostmi za načrtovanje
• posodabljati študente z odprto razpravo in strokovnimi predstavitvami s sodobnimi raziskovalnimi trendi na področju konservatorstva in načrtovanja;
• usposobiti študente za kritično analizo literature, razumevanje in uporabo podatkovnih virov, empirične tehnike in izvajanje raziskovalnega projekta;
• Utrditi celovit pristop k raziskavi

Ni predpisanih predpogojev.

Predmet temelji na teoriji konservatorstva in načelih, ki so izražena v mednarodni konservatorski doktrini, zlasti glede na raznolikost kulturnih izrazov, bodisi materialnih bodisi nematerialnih, znotraj socialnega, kulturnega in okoljskega konteksta. Predmet razprave bo:

• Analiza obstoječega stanja izbranega ozemlja, z opredelitvijo zgodovinsko oblikovane urbane ali teritorialne morfologije glede na socialni in gospodarski kontekst:
- Identifikacija in interpretacija lastnosti in pomena morfologije glede na funkcionalno strukturo mesta, vključno s prepoznavanjem kritičnih točk in dinamike le teh v lokalnem ali regionalnem kontekstu.

• Raziskovanje in dokumentiranje zgodovinskih razvojnih procesov urbanih območij, glavnih omejitev, političnih in gospodarskih sil ter akterjev, ki so vodili proces v zadnjem obdobju, z analizo kritično različnih pristopov k zgodovinskim preiskavam.

• Interpretacija glavnh podatkov o fizični, socialni in ekonomski karakterizaciji mesta, s ciljem spodbujanja celovitega pogleda na urban razvoj; razumevanje metod in "sistemike" pri oblikovanju scenarijev v prihodnosti.

• Oblikovanje celostnega teritorialnega konservatorskega načrta:

• Razvoj metod in orodij načrtovanja za pripravo načrtov in projektov v okviru celostnega ohranjanja in načrtovanja zgodovinskega območja, ki vključujejo poznavanje pristopov in tehnik potrebnih za preučevanje načrtov izvedljivosti, razumevanje gospodarskih in političnih omejitev ter sposobnost doseganja ciljev v postopku načrtovanja.

• Vodenje in motiviranje timskega dela v procesu celostnega konservatorskega načrtovanja, s ciljem povečanja ozaveščenosti o raznolikosti kot skupnem viru.

• Obvladovanje in pogajanje z akterji v konfliktnih situacijah v procesu načrtovanja.

• Izvajanje in upravljanje celostnega konservatorskega načrta:

• Izvajanje in upravljanje konservatorskega načrta, v okviru zakonskih, administrativnih in politčnih okvirjev, oblikovanje partnerstev, monitoring in plan vzdrževanja,načrtovanje za in upravljanje kriznih razmer, določanje vlog v upravljanju.

• Vzpostavljanje stikov in vključevanje različnih akterjev v celostno načrtovanje, povečevanje znanja o orodjih in tehnikah družbenega komuniciranja za promocijo, lobiranje, zagovarjanje in zbiranje sredstev ter krepitvi učinkovite komunikacije z javnostjo.

• sposobnost študenta za samostojno bibliografsko raziskovanje v širokem in zapletenem obsegu tem, ki so povezane s študijami dediščine

• Publikacijski in komunikacijski potencial, učenje interaktivnih znanstvenih razprav
• Uspešna pisna in javna predstavitev raziskovalnega predloga s poudarkom na kritični predstavitvi bibliografskega ozadja, ki se nanaša na sodobne raziskovalne trende

Izbrana literatura se lahko vsako leto spreminja in bo določena v skladu z izbranimi tematskimi področji.

• Aktivno sodelovanje pri kontaktnih urah • Pisno poročilo

Professor Jukka Jokilehto is Special Advisor to the Director General of ICCROM and Honorary Professor at the University of York, UK. His distinguished career at ICCROM, on the World Heritage Committee and the ICOMOS International Training Committee has engaged him in international missions on cultural heritage in many parts of the world. He has taught conservation history and theory, and the planning and management of the built heritage on the international courses of ICCROM, as well as at numerous universities, including the Polytechnic of Turin, University of Rome and University of Nova Gorica.At ICCROM (International Centre for the Preservation and Restoration of the Cultural Property, created by UNESCO) from 1972, he was Coordinator of courses in architectural conservation and responsible for Architectural and Urban Conservation. He retired as of Assistant Director General in 1998. He published:
A History of Architectural Conservation (1990) Butterworth-Heinemann,
Management Guidelines for World Cultural Heritage Sites (1993) with Sir Bernard Feilden, Rome: ICCROM.,
The World Heritage List, Filling the Gaps – An Action Plan for the Future (2005) with M. Petzet, H. Cleere, S. Denyer, ICOMOS, Monuments and Sites, XII,
Genesis of International Protection of Cultural and Natural Heritage’, pp. 26-29, in: World Heritage - Challenges for the Millennium, eds. F. Bandarin, et al. UNESCO, Paris, 2007
‘Conservation Principles in the International Context’, pp. 73-83, in: Alison Bracker & Alison Richmond (eds.), Conservation: Principles, Dilemmas and Uncomfortable Truths, published in Association with the Victoria and Albert Museum, London, BH, Butterworth-Heinemann, Elsevier, Oxford , 2009
The World Heritage List: What is OUV? (2008) ICOMOS, Monuments and Sites, XVI, ICCROM
Conservation of Cultural Heritage: A History of the Organization’s first 50 Years, 1959-2009 (2011) Rome, ICCROM
‘Reflection on historic urban landscapes as a tool for conservation’, pp. 53-64, ‘Les paysages urbains historiques, un outil de conservation - Réflections’, pp. 181-192; in: Managing Historic Cities: Gérer les villes historiques, World Heritage Papers, n. 27, Ron van Oers and Sachiko Haraguchi (eds.), UNESCO World Heritage Centre, Paris, 2010;

Saša Dobričič is founding director of the master programme in Economics and Techniques for the Conservation of Architectural and Environmental Heritage, which has been jointly established between University of Nova Gorica and University IUAV of Venice and director of the doctoral programe in Cultural heritage Studies at the University of Nova Gorica. She is vice president of the UNISCAPE (European Network of Universities for the Implementation of the European Landscape Convention). Her research interests and contributions are related to the interpretation of urban phenomena in relation to landscape, heritage and environment.

DOBRIČIČ, S., ACRI M., Creative Cities. Which Historic Urban Landscape? , Mimesis Architettura, 2017;
DOBRIČIČ S., ACRI M., (edited by), L’Uso della tradizione, Linee guida per la manutenzione degli edifici tradizionali tra Italia e Slovenia, Mazzanti Libri, 2016
DOBRIČIČ S., PEDROLI B., STRECKER A. (edited by), Common Goods from a Landscape Perspective, in Quaderni di Careggi –Issue 6, No. 6, 5/2014
DOBRIČIČ S., SIVIERO E., De pontibus. Un manuale per la costruzione dei ponti, Sole24 ore, Milano, 2008.