Izbrana poglavja iz zgodovine gradbenih tehnik in materialov

Študenti pri predmetu pridobijo temeljno znanje, potrebno za razumevanje culture zgodovinske gradnje, kar predstavlja nepogrešljiv temelj za nadaljnje razumevanje prakse v arhitekturnem konservatorstvu.
Pole tega študenti pridobijo osnvno znanje s področja fizikalnih, mehanskih in tehničnih značilnosti gradbenih in okrasnih materialov (kamnine in litoidi) glede na mineralne, petrografske in kemične značilnosti.

Študenti morajo biti seznanjeni z metodami zgodovinskega raziskovanja ter imeti dobro znanje zgodovine arhitekture, osnove culture gradnje, osnove kemije in litologije. Prav tako se med ogledi na terenu lahko od študenta zahteva dobre sposobnosti opazovanja (veščine risanja).

1. Uvod v metodologijo raziskovanja
   • Opazovanje in situ
   • Preučevanje cilja gradnje (priznavanje zgodovinskih tehnik, materialov, proizvodnih procesov s pomočjo zgodovinskih poročil in zapisih o gradnji);
   • Ocena tehnične in tehnološke sestave ter sestave materialov pri zgodovinskih stavbnih objektih;
   • Določitev širšega urbanega in okoljskega konteksta;

2. Zgodovinske gradbene tehnike in materiali
   • Analiza in ocena gradbenih komponent (strukturni principi in dispozicija, kamnoseške tehnike in materiali);
   • Tehnike in materiali gradbenih elementov (temelji, stene, oboki, ipd.);
   • Tehnike in materiali v leseni gradnji (tramovje, stopovi ipd.)
   • Metode in materiali tradicionalnega talnega polaganja (terrazzo ipd.)
   • Štukature in štukaturne tehnike
   • Tehnični sistemi (kanalizacija, vodnjaki, zračniki in dimniki);

3. Gradbeni process
   • Značilnosti lokacije in tal;
   • Gradbeni materiali, delovna sila in proizvodni process;
   • Dinamika med gradbenim procesom in gradbenimi projekti;
   • Prenos znanja in razvoj znanja v “znanje gradnje” (zgodovinski arhitekturni spisi ipd.)
   • Primerjava podatkov o gradnjii in učinkovite organizacije procesa gradnje s stališča prostorskih, okoljskih in vizualnih zahtev.

Upoštevajoč zahtevnost in ranljivost grajenega in naravnega okolja, delovni kontekst v okviru predmeta predstavljajo Benetke s svojo laguno. Dodatne izkušnje bodo študenti v okviru predmeta pridobili prek sodelovanja na konferencah kot osrednji/vabljeni govorci.

1. Aplikativna petrografija in vpogledi v konservatorstvo
   • Zgodovina kamnolomov, uporaba in geološko-petrografski vpogled v določene gradbene kamnine (vicenške apnenčaste kamnine, veronske apnenčaste kamnnine, beneški trahit, alpski peščenjak, freisinške kamnine, istrske kamnine);
   • Vzroki za propadanje kamnin
   (kemično in fizično propadanje kamna in opeke, mikro-makro morfologija propadanja kamnin, konservatorski vpogledi)
   • Znanstvena karakterizacija veziv: surovine in tehnologija proizvodnje mavca, apna in cementa;
   • gline, značilnosti in proizvodi:
   antične tehnologije za izdelavo keramike, opek in terrakote; za gradnjo;

V okviru predmeta bodo študenti obiskali laboratorije za analizo antičnih gradbenih materialov in spoznali nekatere temeljne analitične tehnike za določanje fizikalnih značilnosti kamna – litoidnih materialov.

Znanje in razumevanje:
Študenti bodo razumeli zgodovinske in tradicionalne gradbene tehnike in materiale, kar je nujno za nadaljnje razikovanje na področju dediščine stavbne culture.

• Howard D., The Architectural History of Venice, Batsford, London, 1980. E-gradivo
• Gianighian G., Les citernes à Venise depuis le Moyen Âge : une solution d’hier pour demain ?. In Christèle Ballut. Patrick Fournier (edited by) “Au fil de l’eau. Ressources, risques et gestion du Néolithique à nos jours”, Clermont-Ferrand, 2013, pp. 93-109.
• Gianighian G., Appunti per una storiaa del cantiere a Venezia (sec. XVI-XVIII), in Caniato G., dal Borgo M., Le arti edili a Venezia, Roma 1990, pag. 249.
• Lazzarini L., Pieper R. (edited by), The Deterioration and conservation of stone : notes from the International Venetian Courses on Stone Restoration , Venice, Italy : UNESCO, 1988
• Lazzarini L. (edited by), Pietre e Marmi Antichi, CEDAM, , Raccomandazioni UNI-NORMAL, Padova 2004
• Trincanato E. R., A guide to Venetian domestic architecture, Canal Book, Venice, 1980. E-gradivo

Dodatno gradivo prejmete med predavanji.

Ocenjuje se pisne izdelke, odprto diskusijo/predstavitev dela.

Giorgio Gianighan je izredni profesor za ohranjanje arhitekture na Univerzi IUAV v Benetkah v Italiji. Bil je tudi gostujoči profesor v Kanadi, Združenem kraljestvu, tudi na Škotskem, Japonskem, v Izraelu, Franciji, Kolumbiji, Bolgariji, Nemčiji, ZDA, Nepalu, Indiji, Argentini in na Kitajskem. Leta 1997 je postal član Japonskega združenja za promocijo znanosti na Japonskem. Od leta 2013 je bil gostujoči profesor in namestnik direktorja (konserviranje-restavriranje) na Mednarodnem raziskovalnem centru za konserviranje arhitekturne dediščine na Oddelku za arhitekturo, Šoli za pomorsko arhitekturo, oceane in gradbeništvo (NAOCE) Univerze Jiaotong v Šanghaju (SJTU).

Gianighan je bil do leta 2013 prodekan za mednarodne zadeve na Univerzi IUAV v Benetkah, v letih 2010-2013 pa je bil član akademskega sveta in profesor na Mednarodni univerzi v Benetkah.
Ima več kot 90 publikacij o zgodovini in restavriranju v italijanščini, angleščini, francoščini, japonščini in kitajščini.

Svetovalec na področju kulturne dediščine: Gianighan je kot svetovalec delal za več uglednih organizacij, med drugim za Aga Khan Trust for Culture, Unescov center za svetovno dediščino (WHC), Evropsko komisijo, Svet Evrope in italijansko ministrstvo za zunanje zadeve. Zagotavljal je strokovno znanje za Državno upravo za kulturno dediščino Ljudske republike Kitajske (SACH), od leta 2002 pa je bil mednarodni strokovnjak za Unescov WHC v državah, kot so Nepal, Republika Armenija, Bosna in Hercegovina, Moldavija ter Tajska.

UNESCO Iran: Julija 2012 je sodeloval v ocenjevalni misiji za obnovo utrjenih armenskih samostanov (WHS) v Iranu.

Projekti:
• Torre dell’Orologio in Piazza San Marco, Venice (1997-2006)
• "New Life for Old Cisterns" (2003-2005)
• Ekmekçizade Caravanserai – Edirne, Turkey (2004-2005)
• The Red Castle – Tripoli, Libya (2007-2010)

Predavatelj Lorenzo Lazzarini je redni professor Aplikativne petrografije na Univerzi IUAV v Benetkah, www.iuav.it ter direktor Laboratorija za analize antičnih materialov (L.A.M.A.) –Laboratory for the Analysis of the Antique Materials na isti univerzi. Ima dolgoletne izkušnje pri preučevanju antičnih gradbenih materialov, degradacija in konservatorstvo kamna in karakterizacije ter določanja porekla marmorjev in keramike. Več informacij je na voljo na spletni strani: http://www.iuav.it/lama