Dediščinski turizem s perspektive teritorialnega upravljanja

Cilj predmeta je predstaviti turizem kot tako “tržnico” kulturne dediščine, v okviru katere bi se obravnavala neobičajna vprašanja, problemi upravljanja ter vprašanja o gospodarski uspešnosti, etiki in vodenju, ki jih mora upravljalec dediščine znati ustrezno obravnavati. Študenti bodo pridobili ključne kompetence na področju upravljanja kulturne dediščine v okviru institucij in objektov kulturne dediščine, teritorialnega in gospodarskega upravljanja in načrtovanja, mobilnosti in inivacij na področju tehnologij.

Študenti v okviru predmeta pridobijo temeljno znanje tako o kategorijah kulturne dediščine in okoljskih oblikah kot tudi o izbranih principih ekonomike.

1. Turizem: Definicije in ključni koncepti
   • sistem turizma: definicije, strukture, delovanje, sodobne smernice in epistemološki pristopi
   • Trajnostni turizen: ključna vprašanja in izzivi
   • Modeli razvoja v turizmu: prostor v turizmu, modeli nosilne zmogljivosti, model Življenjski ciklus turističnih območij ter njegove izboljšave, Začarani krig destinacij dediščinskega turizma

2. Destinacije in smernice v kulturnem turizmu
   • Vodila in profili kulturnega turizma
   • Premiki v smernicah in paradigmah v kulturnem turizmu: kriza “snovnega” kot dobrina v turizmu
   • Pomen konteksta in umeščenosti kulturno-dediščinskega turizma: mesto kot destinacija
   • Kritika “kulturnega” turizma in premik h “kreativnemu”

3. Načrtovanje trajnostnega dediščinskega turizma s stališča kulture
   • Paradigma “kreativnega turizma”
   • Upravljanje s kulturo in prostorom
   • Spodbude in povečanje dinamike na področju dediščine
   • Vloga IKT pri povečevanju vrednosti kulturne dediščine

Študenti bodo v okviru predmeta pridobili temeljno znanje o delovanju in napetostih, povezanih z ‘izkušnjami z dediščino’, s katerimi se srečajo obiskovalci, znanje o njihovih kontekstih teritorialnosti ter gospodarskim ciklusom, ki bi turizmu omogočal postati sredstvo za ohranjanje, vrednotenje in oblikovanje trgovskih znamk na področju kulturne dediščine. Prek predstavitve teoretičnih konceptov in diskusij o številnih študij primerov bodo študenti lahko razvili kritični in praktični pristop do upravljanja kulture, ki zajema širši nabor problemov s področja prostorske ekonomike upravljanja destinacij.

• Ashworth G.J., & Tunbridge J.E. (2000). The tourist-historic city. Pergamon (2nd ed.) E-gradivo
• Bendixen P. (1997). Cultural tourism: economic success at the expense of culture? The International Journal of Cultural Policy 4(1): 21-46.
• Curtis, S. (1998). Visitor management in small historic cities. Travel & Tourism Analyst 3: 75-89.
• Hunter, C. (1997). Sustainable tourism as an adaptive paradigm. Annals of Tourism Research 24(4): 850-867.
• Jansen Verbeke, M. (1986). Inner-City Tourism - Resources, Tourists and Promoters. Annals of Tourism Research 13(1): 79-100.
• Martin, B. S. & Uysal, M. (1990). An examination of the relationship between carrying capacity and the tourism lifecycle: management and policy implications. Journal of Environmental Management 31(4): 327-333.
• McKercher, B. & H. Du Cros (2003). Testing a cultural tourism typology. International Journal of Tourism Research 5(1), 45-58.
• Moscardo, G. (1996). Mindful visitors: heritage and tourism. Annals of Tourism Research 23(2): 376-397
• Richards, G. (Ed.) (2007). Cultural Tourism. Global and local perspectives. London: The Haworth Hospitality Press E-gradivo
• Richards, G. & J. Wilson (2006). Developing creativity in tourist experiences: A solution to the serial reproduction of culture? Tourism Management 27: 1209-1223. E-gradivo
• Russo, A.P. (2002). The ‘vicious circle’ of tourism development in heritage cities. Annals of Tourism Research 29(1): 165-182. E-gradivo
• Russo, A.P. & A. Arias Sans (2009). Student communities and landscapes of creativity: how Venice – ‘the world's most touristed city’ – is changing. European Urban and Regional Studies 16(2): 175-189.
• Russo, A.P. & F. Romagosa (2010). The Network of Spanish Jewries: in praise of connecting and sharing heritage. Journal of Heritage Tourism 5(2): 141-156.
• Russo, A.P. & G. Segre (2009). Destinations and property regimes: an exploration. Annals of Tourism Research 36(4): 587-606. E-gradivo
• Van der Borg, J., Costa, P., & Gotti G. (1996). Tourism in European heritage cities. Annals of Tourism Research 23(2): 306-321.

Ocenjujejo se pisni izdelki in javna diskusija izsledkov projektnega dela. 50/50

Prof. dr. Antonio Paolo Russo je izredni profesor, zaposlen na Univerzi Rovira i Virgili v Tarragoni v Španiji (Oddelek za geografijo) ter znanstveni direktor Znanstvenega in tehnološkega parka turizma v Tarragoni. V preteklosti je deloval tudi na univerzi Erasmus University v Rotterdamu (kjer je leta 2002 pridobil naziv doktorja znanosti s področja ekonomike), na univerzi Autonomous University v Barceloni in na IULM v Milanu. Je avtor številnih publikacij in mednarodnih znanstvenih revij in zbirk. Njegova raziskovalna področja segajo od izobraževalnih ved do ekonomije, geografije turizma in kulture urbanističnega načrtovanja. V okviru svojih raziskovalnih področij redno sodeluje pri državnih in evropskih projektih, je član, vodja ali neodvisni svetovalec mednarodnih mrež. Od leta 2003 živi v Barceloni, je družbeni in politični aktivist na področjih, povezanih z globalnega državljanstva and urbane demokracije.

• Arias Sans, A., Quaglieri-Domínguez, A., & Russo, A.P. (2022). Home-sharing as transnational moorings: Insights from Barcelona. City. DOI: 10.1080/13604813.2021.2018859
• Lopez-Gay, A., Cocola-Gant, A., & Russo, A.P. (2021). Urban Tourism and Population Change: Gentrification in the Age of Mobilities. Population Space and Place, 27(1): e2380. DOI: 10.1002/psp.2380.
• Salerno, G., & Russo, A.P. (2020). Venice as a short-term city. Between global trends and local lock-ins. Journal of Sustainable Tourism. DOI: 10.1080/09669582.2020.1860068
• Russo, A.P., van der Duim, R., & Duncan, T. (2020). Tourism and the Corona crises: Some ATLAS reflections. ATLAS Tourism and Leisure Review, Vol. 2020-2. ISSN 2468-6719.
• Russo, A.P., & Bertelle, S. (2019). Mobilising Memoryscapes. Tourist Entanglements at two Catalan Civil War Sites. Journal of Heritage Tourism. DOI: 10.1080/1743873X.2019.1632868
• Brandajs, F., & Russo, A.P. (2019). Whose is that Square? Cruise tourists’ mobilities and negotiation for public space in Barcelona. Applied Mobilities. DOI: 10.1080/23800127.2019.1576257
• Russo, A.P. (2002). The ‘vicious circle’ of tourism development in heritage cities. Annals of Tourism Research, 29(1): 165-182.
• Russo, A.P., & Arias Sans, A. (2009). Student communities and landscapes of creativity: how Venice – ‘the world's most touristed city’ – is changing. European Urban and Regional Studies, 16(2): 175-189.
• Russo, A.P., & Romagosa, F. (2010). The Network of Spanish Jewries: in praise of connecting and sharing heritage. Journal of Heritage Tourism, 5(2): 141-156.
• Russo, A.P., & Segre, G. (2009). Destinations and property regimes: an exploration. Annals of Tourism Research, 36(4): 587-606.
• Van der Borg, J., Costa, P., & Gotti, G. (1996). Tourism in European heritage cities. Annals of Tourism Research, 23(2): 306-321