Zgodovina in teorija konservatorstva stavbne dediščine: principi in pristopi

Pri predmetu študenti razvijajo zavedanje o različnih pristopih v konservatorstvu in restavratorstvu na področju kulturne dediščine skozi različna obdobja, študenti spoznajo, kako se slednji odražajo v moderni teoriji in doktrini konservatorstva. Študenti bodo razvili kompetence, ki jim bodo omogočale uporabljati kulturno-kritične metode za prepoznavanje kvalitet na področju izražanja kulture, specifičnega za vsak posamezni obravnavani primer.

Ni posebnih predpogojev.

1) Uvod: Kaj je kulturna dediščina?
a) Terminologija: pomen splošnih pojmov kot so konservatorstvo, restavratorstvo, varovanje, v različnih jezikih v sedanjosti ter kako so slednji definirani v mednarodnih doktrinah.
b) Osnovni koncepti: kaj naredi objekt “kulturno dediščino” in kakšen je bil pomen kulturne dediščine skozi zgodovinska obdobja; to vključuje refleksijo pojmov “zgodovina” in “historiografija”, kot tudi pojma “dedovanje” in “dediščina”.

2) Vrednote dediščine in vrednotenje
a) Percepcija koncepa vrednost iz antičnih časov do sodobnosti; pozornost je posvečena različnim religijam; Vprašanje resničnosti in avtentičnosti
b) Prepoznavanje virov dediščine v sodobnosti, povezave med gospodarstvom in kulturo v skupnost
c) Metode ocenjevanja dediščine; proces definiranja pojma in pomena kraja in kako je slednji povezan s presojo vrednot; Navezava na analize ICOMOS Izjemne Univerzalne Vrednote (OUV), ter na ostale ustrezne vire;

3) Razvoj ohranjanja dediščine
a) Priznavanje dediščine od 15. do 19. stoletja; prepoznavanje:
-Tradicionalni pristop; poudarek na uporabi vrednot ter na elementih
spomina in spoštovanja;
-Ponovno odkritje in odkritje zgodovinskosti spomenikov: italijanska
saneness, filozofski pristopi 18. stoletja;
-Pristopi stilističnega in zgodovinskega restavratorstva; vplivi pristopa
Viollet-le-Duc ter ostalih pristopov v restavratorstvu;
-Konservatorsko gibanje; kritične debate pod inspiracijo Ruskina in Morrisa;
-Filološki in znanstveni pristopi v restavratorstvu in konservatorstvu;
prispevek Italije, vključno z Gustavom Giovannonijem;
-Sodobne teorije v konservatorstvu/restavratorstvu; razvoj v 2. polovici
20 stoletja.
-Ekološki pristop h kulturno in okoljsko trajnostnem razvoju v kasnem 20.
in zgodnjem 21. stoletju.
b) V povezavi z zgoraj navedenim, upoštevanje restavriranja Arheoloških spomeniških objektov v razvoju praks med 18. in 20. stoletjem.
c) Stilistično restavratorstvo srednjeveških stavbnih objektov; zgodnje prakse v restavratorstvu v različnih evropskih državah;
d) Konservatorsko gibanje in Moderno gibanje v arhitekturi; debata in kritična obravnava zgodnjih praks v restavratorstvu ter vpliv v različnih regijah sveta;
e) Konservatorstvo in restavratorstvo v 21. stopletju

4) Mednarodna doktrina in ohranjanje dediščine
a) Zgodnje iniciative na področju varovanja; osredotočenost na iniciative v obdobu med 18. in 20. stoletjem; Društvo narodov in sorodne organizacije
b) Razvoj mednarodnih organizacij po 2. svetovni vojni; aktivnosti organizacij UNESCO, ICOMOS, ICCROM ipd.
c) Varovanje na državni in regionalni ravni; navezava na formalne okvire v različnih državah;
d) Mednarodne doktrine (UNESCO, ICOMOS, COE);
e) Svetovna dediščina: kaj je OUV ter kakšne so zahteve za uvrstitev na seznam svetovne dediščine in upravljanje seznama;

5) Sodobne teorije v restavratorstvu
a) Razvoj konservatorskih pristopov
b) Izvor sodobne filozofije (Nietzsche, Croce, Heidegger, etc.)
c) Sodobna konservatorsko-restavratorska teorija (Argan, Brandi, ipd.)
-Kreativni proces
-Restavratorstvo običajnih izdelkov
-Kritični proces restavriranja (cilji restavriranja, restavriranje umetniških
del)
-Temeljni koncepti (celota, potencialna enotnost, prostorskost, časovna
premica skozi zgodovino)
-Metodologija restavratorstva (arheološka najdišča, umetniška dela,
zgodovinski objekti)
-Vprašanje rekonstrukcije

6) Nedavni razvoj politik
a) Vprašanje avtentičnosti in integritete
b) Ohranjanje zgodovinskih urbanih
področij (Italija, Francija, Združeno kraljestvo ipd)
c) Metodologija urbanega konservatorstva (integralno konservatorstvo,
trajnostni razvoj)
d) Kulturne krajine in vernakularna dediščina
e) Upravljanje pozidanih in naravnih območij; Izzivi, ki jih prinaša globalizacija

7) Upravljanje območij dediščine
a) smernice na področju upravljanja svetovne dediščine
b) Integralni načrt upravljanja
c) Konkretni primeri načrtov upravljanja
d) Študije primerov v urbanem konservatorstvu

Študenti v okviru predmeta usvojijo znanje in orodja, ki se uporabljajo za obravanvo kulturne dediščine. Pri predmetu obravnavajo študije primerov iz različnih sektorjev, vključno s primeri ohranjanja spomenikov in stavbne dediščine na splošno ter kulturnih in urbanih krajin. Študenti se nadalje spoznajo s strokovnim besediščem s področja kulture ter spoznajo procese odločevanja v upravljanju konservatorstva virov dediščine.

Izbrane publikacije s področja ohranjanjanja dediščine

Temeljna literatura:

• Jokilehto, J., 1999, A History of Architectural Conservation, Oxford: Butterworth-Heinemann, (objavljeno v številnih drugih jezikih; vključuje obsežen seznam virov/published also in several other languages; contains a substantial bibliography) E-gradivo
• Brandi, C. 1963, Teoria del Restauro, Rome: Edizioni di storia e letteratura; English edition: Brandi, C. 2005, Theory of Restoration, Rome: Nardini Editore (prevedeno več jezikov/translated in several other languages)
• ICOMOS Charters and other doctrinal texts E-gradivo
• UNESCO standard setting instruments, including international conventions, recommendations and declarations available in PDF: http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=12024&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html E-gradivo
• Council of Europe treatises concerning the cultural heritage E-gradivo

Dodatna literatura:

• Ashurst, J. (ed.) 2007, Conservation of Ruins, Oxford: Butterworth-Heinemann
• Bandarin, F. and Van Oers, R. (eds.), 2012, The Historic Urban Landscape: Managing Heritage in an Urban Century, Oxford: Wiley-Blackwell
• Cleere, H. 1989, Archaeological Heritage Management in the Modern World, [One World Archaeology Series, no. 9] London: Unwin Hyman E-gradivo
• Feilden, B.M. 1982 (3rd edition in 2003), Conservation of Historic Buildings, Oxford: Butterworth E-gradivo
• Feilden, B.M. and Jokilehto, J., 1993, Management Guidelines for World Cultural Heritage Sites, Rome: ICCROM (reprinted in 1998, and published in several other languages) E-gradivo
• Galla, Amareswar (ed.), 2012, World Heritage: Benefits Beyond Borders, UNESCO, Cambridge: Cambridge University Press E-gradivo
• Jokilehto, J., 2011, ICCROM and the Conservation of Cultural Heritage; A History of the Organization’s First 50 Years, 1959-2009, ICCROM Conservation Studies 11, Rome E-gradivo
• Larsen, K.E. (ed.), 1995, Nara Conference on Authenticity in Relation to the World Heritage Convention, Nara-Japan, Proceedings, Trondheim: Tapir Publishers
• Larsen, K.E. and Marstein, N. (eds.), 1994, Conference on Authenticity in Relation to the World Heritage Convention, Preparatory Workshop, Bergen, Norway, Proceedings, Riksantikvaren, Norway, Trondheim: Tapir Publishers
• Larsen, K.E. and Marstein, N., 2000, Conservation of Historic Timber Structures: An Ecological Approach, Oxford: Butterworth and Heinemann E-gradivo
• Marks, S. (ed.), 1996, Concerning Buildings, Studies in Honour of Sir Bernard Feilden, Oxford: Architectural Press E-gradivo
• Philippot, P., Mora, Laura & Paolo, 1977, La conservation des peintures murals, ICCROM, Bologna: Editrice Compositori (English edition: The Conservation of Mural Paintings, London: Butterworth) E-gradivo
• Proceedings of the International conferences of ICOMOS Theory Committee (Florence 2007, Vienna 2008, Florence 2009, Prague 2010, Florence 2011, Baku 2012), published with the support of Fondazione Romualdo del Bianco, Florence, and other sponsors, printed by Polistampa; (http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/index_i.htm) E-gradivo
• Schnapp, A. 1993, La conquête du passé : Aux origines de l’archéologie, Paris : Éditions Carré (English edition: The Discovery of the Past) E-gradivo
• Stanley-Price et al. (eds.), 1995, Historical and Philosophical Issues in the Conservation of Cultural Heritage, Los Angeles: The Getty Conservation Institute E-gradivo
• Stubbs, J., 2009, Time Honored: A Global View of Architectural Conservation, John Wiley & Sons, USA
• The Getty Conservation Institute, 2000, Values and Heritage Conservation, Research Report by E. Avrami, R. Mason, and M. de la Torre, Los Angeles: GCI E-gradivo
• UNESCO, 2006, Proceedings of the International Conference on the Safeguarding of Tangible and Intangible Cultural Heritage: Towards an Integrated Approach, Nara, Jana, 2004, Paris: UNESCO E-gradivo
• Vershuuren, B. et al. (eds.), 2010, Sacred Natural Sites: Conserving Nature and Culture, London: Earthscan E-gradivo
• Von Droste, B. et al. (eds.), 1998, Linking Nature and Culture … ; Report of the Global Strategy Natural and Cultural Heritage Expert Meeting, Amsterdam 1998; UNESCO E-gradivo
• Warren, J. et al. (eds.), 1998, Context: New Buildings in Historic Settings, Oxford: Architectural Press

Dodatna literatura na spletu:

• ICCROM publications available in PDF: http://www.iccrom.org/eng/02info_en/02_04pdf-pubs_en.shtml
• UNESCO World Heritage Publications available in PDF: http://whc.unesco.org/en/publications/ See especially: Resource Manuals: Managing Cultural World Heritage (2013), Managing Natural World Heritage (2012), Managing Disaster Risks for World Heritage (2010), Preparing World Heritage Nominations (2011); Paper Series: No. 27, Van Oers, R. (ed.), 2010, Managing Historic Cities, UNESCO; No. 26. Mitchell, N., et al., 2009, World Heritage Cultural Landscapes: a Handbook for Conservation and Management, UNESCO Paris; No. 13, Linking Universal and Local Values: Managing a Sustainable Future for World Heritage, Conference Proceedings 2003, UNESCO 2004;
• ICOMOS Publications available in PDF: http://www.icomos.org/en/ See especially: Monuments and Sites XII, 2005, The World Heritage List: Filling the Gaps - an Action Plan for the Future, ICOMOS, Munich; Monuments & Sites XVI, 2008, What is OUV? Defining the Outstanding Universal Value of Cultural World Heritage Properties, ICOMOS, Munich; Monuments & Sites I, 2004, International Charters for Conservation and Restoration, ICOMOS, Munich

Mednarodne znanstvene revije s področja konservatorstva kot dopolnilna literatura, npr.:

• Bulletin Monumental (Société Française d’Archéologie)
• Change Over Time: an International Journal of Conservation and the Built Environment (University of Pennsylvania Press)
• City and Time (CECI, Brazil)
• Conservation and Management of Archaeological Sites (Maney Publishing, UK)
• Cultural Heritage Management and Sustainable Development, IJHS (Emerald)
• ICOMOS Monumentum, The International Journal of Architectural Conservation (historical)
• ICOMOS-ICLAFI E-Journal in Heritage conservation
• International Journal of Heritage Studies (Taylor & Francis, UK)
• Journal of Architectural Conservation (Taylor & Francis, UK)
• Museum International (UNESCO)
• Studies in Conservation (IIC, International Institute for Conservation of Historic and Artistic Works)
• The Art Newspaper (Italy)

75% Ocena samostojnega raziskovalnega dela in diskusija vsebine v okviru skupine. 25% Pisni izpit, ki ocenjuje znanje osnovnih konceptov.

Saša Dobričić je redna profesorica za arhitekturo na Univerzi v Novi Gorici, kjer deluje kot ustanovna direktorica doktorskega programa Študije kulturne dediščine in skupnega podiplomslega študija Ekonomika in tehnika konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, katerega ustanoviteljici sta Univerzo v Novi Gorici (SI) in beneška Univerza IUAV (I).Leta 2024 je bila izvoljena za predsednico UNISCAPE mreže (European Network of Universities posvečena krajinskim študijem in izobraževanju po načelih Evropske konvencije o krajini) z mandatom 2024-2028. Je članica Slovenske nacionalne komisije UNESCO in članica znanstvenega odbora IAES (Mednarodna akademija za znanosti o okolju). V letu 2021 je delovala kot članica delovne skupine za pripravo strateških usmeritev razvoja dediščinskih znanosti v Sloveniji. Njeni raziskovalni in strokovni interesi ter prispevki so povezani z interpretacijo urbanih pojavov in izzivov v povezavi s trajnostjo, krožnimi modeli pri urbani regeneraciji, s posebnim poudarkom na dediščini in ponovni uporabi, vlogi komponente urbane krajine ter zeleni infrastrukturi in družbeni integraciji. Organizirala je več mednarodnih raziskovalnih pobud za razumevanje in jačanje dejavnosti na podorčju celostne vizije urbane trajnosti: leta 2010 Creative Cities, which historic urban Landscape? leta 2013 za Uniscape, Living Landscape – Evropska konvencija o krajini v raziskovalni perspektivi, leta 2013, Common Goods: out of property katere pravice za uporabnike? in leta 2020 mednarodna konferenca evropskih univerz z naslovom Kultivacija kontinuitete evropske krajine. Trenutno je vključena v raziskovalne pobude EU, ki se ukvarjajo s krožnimi modeli, NBS in zelenitvijo mest, zlasti: HORIZON 20202-URBINAT Healthy corridors as drivers of social housing neighborhoods for the co-creation of social, environmental and marketable Nature Based Solutions;-; HORIZON 2020-CLIC- Circular models Leveraging Investments in Cultural heritage adaptive reuse) in HORIZON EUROPE- Re-Value, ki se ukvarja s prehodom mest na podnebno nevtralnost in GREENINCITIES (HORIZON EUROPE), ki se prav tako osredotoča na naravi temelječih rešitvah in zelenem prehodu urbanih območjih. Od leta 2022 je vključena v delovno skupino Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 in sicer za svetovanje na področju prostorske strategije somestja EPK.