Zgodovinska kulturna območja: napredne teme

pridobitev večdimenzionalne sposobnosti pri analizi in interpretaciji kulturnih območij
• Predvideti in oblikovati projekte in strategije, ki ustvarjajo komplementarnost med pobudami, projekti in skupnostmi za načrtovanje
• posodabljati študente z odprto razpravo in strokovnimi predstavitvami s sodobnimi raziskovalnimi trendi na področju konservatorstva in načrtovanja;
• usposobiti študente za kritično analizo literature, razumevanje in uporabo podatkovnih virov, empirične tehnike in izvajanje raziskovalnega projekta;
• Utrditi celovit pristop k raziskavi

Ni predpisanih predpogojev.

Predmet temelji na teoriji konservatorstva in načelih, ki so izražena v mednarodni konservatorski doktrini, zlasti glede na raznolikost kulturnih izrazov, bodisi materialnih bodisi nematerialnih, znotraj socialnega, kulturnega in okoljskega konteksta. Predmet razprave bo:

• Analiza obstoječega stanja izbranega ozemlja, z opredelitvijo zgodovinsko oblikovane urbane ali teritorialne morfologije glede na socialni in gospodarski kontekst:
- Identifikacija in interpretacija lastnosti in pomena morfologije glede na funkcionalno strukturo mesta, vključno s prepoznavanjem kritičnih točk in dinamike le teh v lokalnem ali regionalnem kontekstu.

• Raziskovanje in dokumentiranje zgodovinskih razvojnih procesov urbanih območij, glavnih omejitev, političnih in gospodarskih sil ter akterjev, ki so vodili proces v zadnjem obdobju, z analizo kritično različnih pristopov k zgodovinskim preiskavam.

• Interpretacija glavnh podatkov o fizični, socialni in ekonomski karakterizaciji mesta, s ciljem spodbujanja celovitega pogleda na urban razvoj; razumevanje metod in "sistemike" pri oblikovanju scenarijev v prihodnosti.

• Oblikovanje celostnega teritorialnega konservatorskega načrta:

• Razvoj metod in orodij načrtovanja za pripravo načrtov in projektov v okviru celostnega ohranjanja in načrtovanja zgodovinskega območja, ki vključujejo poznavanje pristopov in tehnik potrebnih za preučevanje načrtov izvedljivosti, razumevanje gospodarskih in političnih omejitev ter sposobnost doseganja ciljev v postopku načrtovanja.

• Vodenje in motiviranje timskega dela v procesu celostnega konservatorskega načrtovanja, s ciljem povečanja ozaveščenosti o raznolikosti kot skupnem viru.

• Obvladovanje in pogajanje z akterji v konfliktnih situacijah v procesu načrtovanja.

• Izvajanje in upravljanje celostnega konservatorskega načrta:

• Izvajanje in upravljanje konservatorskega načrta, v okviru zakonskih, administrativnih in politčnih okvirjev, oblikovanje partnerstev, monitoring in plan vzdrževanja,načrtovanje za in upravljanje kriznih razmer, določanje vlog v upravljanju.

• Vzpostavljanje stikov in vključevanje različnih akterjev v celostno načrtovanje, povečevanje znanja o orodjih in tehnikah družbenega komuniciranja za promocijo, lobiranje, zagovarjanje in zbiranje sredstev ter krepitvi učinkovite komunikacije z javnostjo.

• sposobnost študenta za samostojno bibliografsko raziskovanje v širokem in zapletenem obsegu tem, ki so povezane s študijami dediščine

• Publikacijski in komunikacijski potencial, učenje interaktivnih znanstvenih razprav
• Uspešna pisna in javna predstavitev raziskovalnega predloga s poudarkom na kritični predstavitvi bibliografskega ozadja, ki se nanaša na sodobne raziskovalne trende

Izbrana literatura se lahko vsako leto spreminja in bo določena v skladu z izbranimi tematskimi področji.

• Aktivno sodelovanje pri kontaktnih urah • Pisno poročilo

Saša Dobričič je redna profesorica za arhitekturo na Univerzi v Novi Gorici, kjer deluje kot ustanovna direktorica doktorskega programa Študije kulturne dediščine in skupnega podiplomslega študija Ekonomika in tehnika konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, katerega ustanoviteljici sta Univerzo v Novi Gorici (SI) in beneška Univerza IUAV (I).Leta 2024 je bila izvoljena za predsednico UNISCAPE mreže (European Network of Universities posvečena krajinskim študijem in izobraževanju po načelih Evropske konvencije o krajini) z mandatom 2024-2028. Je članica Slovenske nacionalne komisije UNESCO in članica znanstvenega odbora IAES (Mednarodna akademija za znanosti o okolju). V letu 2021 je delovala kot članica delovne skupine za pripravo strateških usmeritev razvoja dediščinskih znanosti v Sloveniji. Njeni raziskovalni in strokovni interesi ter prispevki so povezani z interpretacijo urbanih pojavov in izzivov v povezavi s trajnostjo, krožnimi modeli pri urbani regeneraciji, s posebnim poudarkom na dediščini in ponovni uporabi, vlogi komponente urbane krajine ter zeleni infrastrukturi in družbeni integraciji. Organizirala je več mednarodnih raziskovalnih pobud za razumevanje in jačanje dejavnosti na podorčju celostne vizije urbane trajnosti: leta 2010 Creative Cities, which historic urban Landscape? leta 2013 za Uniscape, Living Landscape – Evropska konvencija o krajini v raziskovalni perspektivi, leta 2013, Common Goods: out of property katere pravice za uporabnike? in leta 2020 mednarodna konferenca evropskih univerz z naslovom Kultivacija kontinuitete evropske krajine. Trenutno je vključena v raziskovalne pobude EU, ki se ukvarjajo s krožnimi modeli, NBS in zelenitvijo mest, zlasti: HORIZON 20202-URBINAT Healthy corridors as drivers of social housing neighborhoods for the co-creation of social, environmental and marketable Nature Based Solutions;-; HORIZON 2020-CLIC- Circular models Leveraging Investments in Cultural heritage adaptive reuse) in HORIZON EUROPE- Re-Value, ki se ukvarja s prehodom mest na podnebno nevtralnost in GREENINCITIES (HORIZON EUROPE), ki se prav tako osredotoča na naravi temelječih rešitvah in zelenem prehodu urbanih območjih. Od leta 2022 je vključena v delovno skupino Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 in sicer za svetovanje na področju prostorske strategije somestja EPK.