Ekonomija kulturne dediščine in kreativnost:napredna poglavja

• zagotoviti sposobnost kritičnega vrednotenja literature o ekonomiki kulture, pridobiti lastno presojo o naravi ekonomske razprave, razumeti empirične izzive, ki se pojavljajo v povezavi z različno variabilnostjo, ki je del ekonomske razprave;
• posodabljati študente z odprto razpravo in strokovnimi predstavitvami s sodobnimi raziskovalnimi trendi na področju ekonomike kulture;
• usposobiti študente za kritično analizo literature, razumevanje in uporabo podatkovnih virov, empirične tehnike in izvajanje raziskovalnega projekta;
• utrditi celovit pristop k raziskavi

Ni predpisanih predpogojev.

• Seminarji, odprta razprava na različnih področjih znanja, ki so vključeni v ekonomiko umetnosti, s poudarkom na sodobnih raziskovalnih perspektivah in trendih na področju ekonomike kulturne dediščine.
• napredne teme na področju ustvarjanja kreativnih območij in kreativne industrije, kulturne politike, uprizoritvenih umetnostih, dediščini, trga dela umetnikov, avtorskih pravicah, predvajanja, filmu in glasbi, festivalih, muzejih, mestih kulture, kreativnih grozdih;

• sposobnost študenta za samostojno bibliografsko raziskovanje v širokem in zapletenem obsegu tem, ki so povezane s študijami dediščine

• Publikacijski in komunikacijski potencial, učenje interaktivnih znanstvenih razprav
• Uspešna pisna in javna predstavitev raziskovalnega predloga s poudarkom na kritični predstavitvi bibliografskega ozadja, ki se nanaša na sodobne raziskovalne trende

Izbrana literatura se lahko vsako leto spreminja in bo določena v skladu z izbranimi tematskimi področji.

• Aktivno sodelovanje pri kontaktnih urah • Pisno poročilo

Xavier Greffe predava ekonomiko na univerzi University Paris I, kjer je tudi direktor podiplomskega programa Ekomonika umetnosti. Je izredni profesor na inštitutu National Graduate Institute for Public Policies, Tokyo; ter pridruženi profesor na inštitutu Auckland Institute of Technology na Novi Zelandiji. Predseduje Državnemu francoskemu odboru za zaposlovanje na področju umetnosti v Franciji. Pred tem je predaval na različnih univerzah v Franciji in drugih državah, bil je glavni direktor za usposabljanje vajeništvo pri francoskem Ministrstvu za delo (1990-1994).

Objavil je članke in knjige s področja ekonomije umetnosti in medijev:
• Greffe, X. (1988), L’économie du patrimoine: l’offre et le demande de monuments, Paris: Economica.
• Greffe, X. (2004), La valorisation économique du patrimoine, Paris: La Documentation Française.
• Greffe, X. (2007), Artistes et marchés, Paris: La Documentation Française.
• Greffe, X. (2007), Managing Creative Enterprises, Genève: WIPO-WTO E-version.
• Greffe, X. (2009), Economie Globale, Dalloz.
• Greffe, X. (2009), La politique culturelle en France, La Documentation Française.
• Greffe, X. (2008), Culture Web, Dalloz.
• Greffe, X. (2007), French Cultural Policy, Bookdom, Tokyo.
• Greffe, X. (2004), Arts and Artists from an Economic Perspective, UNESCO, Paris.
• Greffe, X. (2002), Managing our Cultural Heritage, Aryan Books, New Delhi.
• Greffe, X. (2011), “The Economic Impact of The Louvre”, The Journal of Arts Management and Law, N°1, pp. 75-101.
• Greffe, X. (2012), L’artiste-entreprise, Paris: Dalloz.
• Greffe, X. (2013), Artistes et politiques, Paris: Economica.
• Greffe, X. (2014), Les mises en scène du patrimoine culturel, Presses Universitaires du Québec.
• Greffe, X. (2015), Culture, Creativity and Cities, coeditor with Emiko Kakiuchi, Suiyo-Cha, Tokyo.
• Greffe, X. (2015), The Artist-Enterprise in a Digital Age, Springer.
• Greffe, X. (2017), Arts et argent, Economica.