Antika in sodobna evropska misel

Slušatelj je sposoben samostojno raziskovati na znanstveno verificiran način področje intelektualne zgodovine ter rezultate svojega dela umeščati tudi v kontekst politične zgodovine, zgodovine mentalitet, socialne zgodovine in drugih področij, kot so sociologija, literarna zgodovina in socialna antropologija. Postane verodostojen avtor znanstvenih razprav z navedenih področij in udeležen v večdisciplinarnem polilogu.

Pogoj za vključitev v delo je končan študij na dodiplomski stopnji in vpis na podiplomski študij. Obvezno je znanje vsaj angleškega jezika, zaželeno pa še znanje glavnih evropskih jezikov, ki omogoča kritično recepcijo virov in relevantnih del za obravnavo problematike predmeta.

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti je aktivno sodelovanje pri predmetu (diskusija na podlagi sprotne obdelave virov) in pisanje znanstvenih prispevkov.

Predavanja na sintetičen način tematizirajo izbrana poglavja iz antične zgodovine oz. kulturne zgodovine; zamišljena so kot uvod v samostojno analitično delo, zato se od slušateljev pričakuje, da pred začetkom vsakega vsebinskega sklopa predelajo predvideno literaturo, kar bo omogočilo poznavanje predmetne tematike in aktivno sodelovanje pri predavanjih.

Predmet na izbranih poglavjih antične zgodovine oz. kulturne zgodovine tematizira recepcijo antike v različnih obdobjih novoveške evropske zgodovine; predmet izhaja iz spoznanja, da je antična kultura splošno prepoznana kot eden od temeljev sodobne evropske in nasploh zahodne civilizacije, celo do te mere, da se je le-ta sposobna tej lastni kulturni provenienci tudi naslovno odreči.
Predmet potemtakem na primeru izoliranih zgodovinskih oz. kulturno-zgodovinskih epizod in fenomenov vzpostavlja ponoven dialog med sodobnostjo in antiko in preizprašuje zavest o prisotnosti antičnih kulturnih usedlin v sodobnih kulturnih obrazcih; ta posamezna poglavja bodo predvidoma:
- konstitucija antične »države«;
- politični prevrat in oblike ustavnega reda;
- enkyklios paideia in državljan;
- antična retorika in državljan;
- antična filozofija in državljan;
- stoištvo in ideja enakosti;
- historični racionalizem in kriticizem;
- historični kolektivizem in država;
- religijski kozmopolitizem;
- religijski prevrat.

Posebno pozornost bo delo pri predmetu namenjalo vprašanju recepcije antike v sodobni evropski misli, tj. njene vlogi pri konstituciji sodobne evropske identitete. Pri tem izhajamo iz misli ene vidnejših britanskih antičnih zgodovinark M. Beard, in sicer »Ancient Rome matters«. Vprašanje, ki si ga pri predmetu zastavlja študent, je, zakaj.

Študenti spoznajo poglavitna kulturno zgodovinska obdobja grško-rimske antike in njihovo recepcijo v novoveškem obdobju. S samostojnim raziskovalnim delom dopolnjujejo in nadgrajujejo obstoječe rezultate raziskav ter utirajo nove poti pri razumevanju vloge in položaja grško-rimske antike v konstituciji sodobne evropske misli in identitete.

• W. Booth (1983): The Rhetoric of Fiction. Chicago, University of Chicago Press. E-gradivo
• J. Burrow (2007): A History of Histories. London, Penguin Books. E-gradivo
• S. Goldhill (2002): The Invention of Prose. Oxford, Oxford University Press. E-gradivo
• M. L. W. Laistner (1977): The Greater Roman Historians. Berkeley – Los Angeles – London, University of California Press (London: Cambridge University Press) E-gradivo
• T. J. Luce (1997): The Greek Historians. London & New York, Routledge. E-gradivo
• O. Luthar et al. (2006): Zgodovina historične misli. Ljubljana, Založba ZRC. Katalog
• J. Marincola (1997): Authority and Tradition in Ancient Historiography. Cambridge, Cambridge University Press.
• J. Marincola (2007): A Companion to Greek and Roman Historiography (2 vols.). Malden, MA, Blackwell Publishing. E-gradivo
• C. Pelling (2000): Literary Texts and the Greek Historian. London & New York, Routledge.
• D. S. Potter (1999): Literary Texts and the Roman Historian. London & New York, Routledge.
• L. Cracco Ruggini (2000): Storia antica. Come leggere le fonti. Bologna, Il Mulino. E-gradivo
• C. Gill & T. P. Wiseman, ed. (1993): Lies and Fiction in the Ancient World. Exeter, University of Exeter Press.
• C. S. Kraus, ed. (2000): The Limits of Historiography: Genre and Narrative in Ancient Historical Texts. Mnem. Supplement 191. Leiden – Boston – Köln, Brill.
• T. P. Wiseman (2003): Clio's Cosmetics. Three Studies in Greco-Roman Literature. Bristol, Bristol University Press.
• A. J. Woodman (1988): Rhetoric in Classical Historiography. Four Studies. London & New York, Routledge. Katalog
• A. A. Long (1986): Hellenistic Philosophy. Stoics, Epicureans, Sceptics. Berkely & Los Angeles, University of California Press. Katalog E-gradivo

Seminarska naloga. Ustni izpit. Seminarska naloga je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Gregor Pobežin:

1975 – rojen v Ljubljani;
1993–2000 – Univerza v Ljubljani, študij na Oddelku za klasično filologijo Filzofske fakultete
2000 – promoviran v profesorja za latinski in grški jezik s konjiževnostjo
2003 – promoviran v magistra grške književnosti
2003–2006 – doktorski študij na FF UL, Oddelek za kalsično filologijo
2009 – promoviran v doktorja literarnih ved (doktoriral na temo rimske historiografije)
2010 – habilitiran v docenta za antično zgodovino

Izvirni znanstveni članek:
1. POBEŽIN, Gregor. Lógoi kaì erga: Tukidid in vprašanje govorov. Keria (Ljubl.), 2006, letn. 8, št. 2, str. [19]–34. [COBISS.SI-ID 25905965]
2. POBEŽIN, Gregor. Virtus incerta - vprašanje o Salustijevih virih v prologu v Katilinovi zaroti. Keria (Ljubl.), 2007, letn. 9, št. 2, str. [45]–50. [COBISS.SI-ID 27398189]
3. POBEŽIN, Gregor. Ut in aere incideretur : vprašanje beleženja govorov v senatus consulta. Ann, Ser. hist. sociol., 2008, letn. 18, št. 2, str. 431–438. [COBISS.SI-ID 1550035]
4. POBEŽIN, Gregor. In quodam libro Graeco: raba in navajanje grških virov pri 'piscih' Cesarske zgodovine. V: GROŠELJ, Nada (ur.). Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva: tematska številka ob trideseti obletnici smrti Milana Grošlja, (Keria, Letn. 12, št. 1 (2010)). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 85–101. [COBISS.SI-ID 1893843]
5. POBEŽIN, Gregor. Pôs énkarpos tês historías khrêsis: Polibijeva kritika virov oz. kako (ne) pisati zgodovino. V: KAVČIČ, Jerneja (ur.), MARINČIČ, Marko (ur.). Musis amicus : posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja, (Keria, letn. 12, št. 2–3). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 67–78. [COBISS.SI-ID 1895891]

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:
6. POBEŽIN, Gregor. Prostor in čas pri Polibiju: nekaj opažanj o časovno-prostorskih razmerjih ob branju odlomka o "vojni brez premirja" (Pol. 1.66-1.88). V: KEBER, Katarina (ur.), VIDMAR, Luka (ur.). Historični seminar 8. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 9–20, tabela. http://hs.zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fileticket=uDUShwmwFZQ%3d&tabid=58&language=sl-SI. [COBISS.SI-ID 31625517]

Znanstvena monografija:
7. LUTHAR, Oto, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor. Zgodovina historične misli: od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. 694 str., ilustr. ISBN 961-6568-12-4. [COBISS.SI-ID 223431424]
8. POBEŽIN, Gregor, VINKLER, Jonatan (ur.). Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo : pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, (Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 16). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM), barve. ISBN 978-961-270-049-2. http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_16_ISBN%20978-961-270-051-5_SWF/index_isbn%20978-961-270-051-5. html. [COBISS.SI-ID 256793600]