Raziskovalni seminar II

Pri predmetu študent nadgrajuje naslednje kompetence:
• sposobnost branja strokovne literature in njena kritična obravnava,
• zmožnost predstavljanja raziskovalnih dosežkov,
• sposobnost komuniciranja v strokovni javnosti,
• sposobnost polemične diskusije pridobljenih rezultatov,
• sposobnost aktivne udeležbe v raziskovalni skupnosti.

Uspešno zaključen Raziskovalni seminar I.

Študent dobi širši vpogled v raziskovalne aktivnosti:
Pisanje znanstvenih člankov in objava v mednarodnih znanstvenih revijah
Znanstvene revije in njihovo rangiranje
Znanstvene monografije
Znanstvene založbe
Raziskovalne baze
Raziskovalni projekti, temeljni in aplikativni
Prijave na domače in tuje raziskovalne projekte
Mednarodne konference
Referat na mednarodni konferenci
Plenarno predavanje
Raziskovalne skupine
Delo v raziskovalni skupini
Raziskovalni programi
Vrednotenje raziskovalnega dela
Citiranost
Druzbeno-ekonomski učinki raziskovalnega dela
Prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo
Uporabnost in aplikativnost raziskovalnih rezultatov.

• Študent je sposoben predstaviti svoje raziskovalno delo (doktorsko dispozicijo) strokovni javnosti (študentom in akademskemu osebju), vključno s kritičnim ovrednotenjem dobljenih rezultatov, reševanjem morebitnih težav in s predlogom dela za naprej; upoštevajoč sodobne smernice in trende v znanosti, s katerimi se je seznanil v seminarju.

• Relevantna literatura s področja raziskovalnega dela.
• Howe, Stephen. Phrasebook for Writing Papers and Research in English. The Whole World Company, Cambridge, 4th edition, 2013. Katalog
• Turabian, L. Kate, A Manual for Writers of Research papers, Theses and Dissertations. University of Chicago Press, Chicago, 2018. E-gradivo
• Hewings M., Cambridge Academic English. CUP, Cambridge, 2012. Katalog
• Glasman-Deal H., Science Research Writing (For Non-Native Speakers of English). Imperial College Press, London, 2010. Katalog

Ustna predstavitev raziskovalnega dela: • jasnost in jedrnatost predstavitve doktorske dispozicije: metoda, hipoteze, cilji, plan dela, • sposobnost ustrezne znanstvene diskusije in argumentacije pred strokovno publiko, • komunikacijske sposobnosti.

Prof. dr. Ana Toroš je zaposlena na Fakulteti za humanistiko ter v raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici (UNG). Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela opravlja delo direktorice študijskega programa Humanistika III. stopnje, ki deluje v okviru Fakultete za podiplomski študij UNG. Njeno raziskave so usmerjene na področje regionalne primerjalne književnosti in literarne imagologije, pri čemer jo zanima večjezična literatura na območju dežele Furlanija Julijska krajina (Italija) ter v Goriški in Obalno-kraški regiji. V tem okviru je problemsko obravnavala literarni opus Alojza Gradnika ter tržaško poezijo prve polovice 20. stoletja. V zadnjem času se posveča komparativnim obravnavam avtorjev 20. in 21. stoletja
Prof. dr. Ana Toroš je zaposlena na Fakulteti za humanistiko ter v raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici (UNG). Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela opravlja delo direktorice študijskega programa Humanistika III. stopnje, ki deluje v okviru Fakultete za podiplomski študij UNG. Njeno raziskave so usmerjene na področje regionalne primerjalne književnosti in literarne imagologije, pri čemer jo zanima večjezična literatura na območju dežele Furlanija Julijska krajina (Italija) ter v Goriški in Obalno-kraški regiji. V tem okviru je problemsko obravnavala literarni opus Alojza Gradnika ter tržaško poezijo prve polovice 20. stoletja. V zadnjem času se posveča komparativnim obravnavam avtorjev 20. in 21. stoletja.