Samostojno raziskovalno delo I

Cilji in kompetence

Študent utrjuje in nadgrajuje:

sposobnost branja strokovne literature in njene kritične obravnave,
zmožnost kritične analize podatkov,
zmožnost predstavljanja raziskovalnih dosežkov
sposobnost planiranja in izvedbe raziskovalnega dela
zmožnost argumentiranja in zagovarjanja lastnih raziskovalnih hipotez in ugotovitev.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Študent mora imeti izbranega ustreznega mentorja s področja raziskave, ki bo študentu nudil ustrezno pedagoško in raziskovalno podporo pri samostojnem raziskovalnem delu.

Vsebina

Študentovo individualno raziskovalno delo pod mentorstvom, ki študenta uvaja v samostojno raziskovalno delo.
Vključeni so naslednji elementi:
Pregled študentovih raziskav in predvidenih raziskovalnih ciljev za temo disertacije.
Izvedba planiranega raziskovalnega dela za prvi letnik.
Analiza raziskovalnih rezultatov ob koncu prvega leta študija.
Kritični pregled planiranih raziskav za drugo študijsko leto.elu.

Predvideni študijski rezultati

Od študentov se pričakuje, da pokažejo konkreten napredek pri samostojnem raziskovalnem delu.

Temeljna literatura in viri

Relevantna literatura s področja.

Načini ocenjevanja

Študent napiše poročilo o svojem raziskovalnem delu in ga da v oceno mentorju (pregled raziskovalnega področja, stanje raziskav, izhodiščne hipoteze, cilji, plan dela za drugi in tretji letnik).

Reference nosilca

Prof. dr. Ana Toroš je zaposlena na Fakulteti za humanistiko ter v raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici (UNG). Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela opravlja delo direktorice študijskega programa Humanistika III. stopnje, ki deluje v okviru Fakultete za podiplomski študij UNG. Njeno raziskave so usmerjene na področje regionalne primerjalne književnosti in literarne imagologije, pri čemer jo zanima večjezična literatura na območju dežele Furlanija Julijska krajina (Italija) ter v Goriški in Obalno-kraški regiji. V tem okviru je problemsko obravnavala literarni opus Alojza Gradnika ter tržaško poezijo prve polovice 20. stoletja. V zadnjem času se posveča komparativnim obravnavam avtorjev 20. in 21. stoletja na Goriškem in Videmskem, pišočim v slovenščini, furlanščini, italijanščini in nemščini.