Podiplomski doktorski študijski program Fizika (tretja stopnja)
Doktorski študijski program Fizika je namenjen študentom, ki želijo raziskovalno delovati na različnih področjih moderne fizike: od proučevanja vesolja do študija lastnosti sodobnih materialov. Raziskovalno delo na eni strani poteka v okviru najpomembnejših mednarodnih kolaboracij na področju astrofizike in kozmologije ter misij vesoljskih agencij Nasa in ESA, na drugi strani pa v tehnološko vrhunsko opremljenih laboratorijih Fakultete za naravoslovje. Študenti spoznajo najnovejša dognanja na področju astrofizike in kozmologije ter atomske in molekularne fizike, numerično modeliranje procesov na zelo različnih velikostnih skalah, eksperimentalne metode v sodobnih raziskavah vesolja, karakterizacijske metode, ki omogočajo pridobivanje informacije o elektronskih, strukturnih in kemijskih lastnostih materialov ter še mnogo drugega.
Študijski program: | Podiplomski doktorski študijski program Fizika |
---|---|
Študijsko področje: | vede o neživi naravi, naravoslovno-matematične vede |
Šifra programa: | 3FI |
Stopnja programa: | Tretja stopnja doktorski |
Ime listine: | doktorska diploma |
Strokovni naslov: | doktorica/doktor znanosti |
Okrajšava naslova: | dr. |
Zaključni izpit: | ne |
Dekan: | prof. dr. Iztok Arčon |
Direktorica programa: | prof. dr. Gabrijela Zaharijas |
ECTS koordinator: | prof. dr. Iztok Arčon |
Na Univerzi v Novi Gorici študijski program tretje stopnje Fizika zaobjema podiplomske študijske aktivnosti z vseh področij fizike s posebnim poudarkom na astrofiziki in kozmologiji, fiziki materialov (raziskave elektronskih, strukturnih in kemijskih lastnostih materialov in karakterizacijskih metod na nivoju atomske in molekularne fizike) in fiziki fluidov (numerično modeliranje faznih prehodov v materialih in aerodinamskih površin). Program je močno raziskovalno naravnan in je namenjen študentom z najvišjimi ambicijami, ki bodo po zaključku študija kot samostojni in samoiniciativni raziskovalci soočeni z najzahtevnejšimi nalogami v tako v akademskem kot v gospodarskem okolju.
Temeljni cilji študijskega programa Fizika so izobraziti vrhunske in vsestranske raziskovalce, ki bodo vešči tako teoretske obravnave in numeričnih pristopov k reševanju fizialnih problemov kot tudi eksperimentalnega dela. Študijski program je podlaga za pripravo individualnega študijskega in raziskovalnega programa vsakega posameznega študenta, ki natančne študijske vsebine, zlasti organiziranih oblik, določi skupaj s svojim mentorjem. Večina predmetov je izbirnih in se izvajajo v manjših skupinah. Horizontalna povezava je omogočena z ECTS kreditnim sistemom, ki predvideva izmenjavo predmetov znotraj programov, ki jih izvaja Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici in ustreznih akreditiranih programov na drugih univerzah.
Primeri dosedanjih doktorandov študijskega programa Fizika kažejo, da so dobro usposobljeni za uspešno nadaljevanje akademske ali strokovne kariere tako na raziskovalnih institutih in univerzah kot tudi v industriji, doma in v tujini, kar so le nekatere izmed neposrednih možnosti za njihovo bodočo zaposlitev. V več primerih (na primer Sandoz, Fotona) so naši doktorandi v industrijskih razvojnih oddelkih prevzeli najvišje vodstvene funkcije na področju vsebinskih vprašanj razvoja novih tehnologij in izdelkov ter strateških razvojnih usmeritev.
Opis programa
Program tretje stopnje Fizika je doktorski študijski program.
Senat Univerze v Novi Gorici je na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje študijskega programa Fizika III. stopnje iz sedanjih treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).
Štiriletni doktorski program smo začeli izvajati v študijskem letu 2017/2018.
Študentje, ki so trenutno vpisani na dosedanji triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.
Doktorski študijski program Fizika je namenjen študentom, ki si želijo ustvariti zalogo znanja na področju lastnosti sodobnih materialov in karakterizacijskih metod, ki omogočajo pridobivanje informacije o elektronskih, strukturnih in kemijskih lastnostih materialov na nivoju atomske in molekularne fizike in numeričnih metod za modeliranje procesov, ki uravnavajo fazne prehode v materialih in fizike visokih energij, ki se navezuje na sodobno kozmologijo in astrofiziko osnovnih delcev.
Sprememba: Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)
Informacije za študente
Formalni postopki pri prijavljanju in zagovoru disertacije
Vzorec prošnje za odobritev teme disertacije
Kreditni sistem študija
Program Fizika je zasnovan po načelih Bolonjske deklaracije. Preglednost sistema študija zagotavlja kreditni sistem ECTS, ki omogoča prehodnost študentov med posameznimi fakultetami in univerzami. Zaradi tega so možnosti vključevanja študentov predlaganega programa na tuje fakultete, saj omogočajo študentom študij posameznih predmetov, semestrov ali letnikov v tujini.
Možnost zaposlovanja
Diplomanti doktorskega študijskega programa Fizika se bodo lahko zaposlili v raziskovalnih institutih in univerzah, kjer bodo sledili akademsko znanstveno kariero na področju fizikalnih znanosti. V industrijskih razvojnih oddelkih bodo prevzemali najvišje vodstvene funkcije na področju vsebinskih vprašanj razvoja novih tehnologij in izdelkov in strateških usmeritev podjetja.
Priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom
Študentom se v procesu izobraževanja na tretji stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 15 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Fizika.
Znanja pridobljena v okviru vseživljenskega učenja na študijskem programu Fizika se priznajo v celoti brez omejitve skupnega števila ECTS, v kolikor so predmeti v skladu s predmetnikom študija druge stopnje in/ali v skladu z določenimi dodatnimi študijskimi obveznostmi.
Vpisni pogoji
Na doktorski študijski program Fizika se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:
- Študijski program druge stopnje.
- Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
- Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
- Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
- Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).
Izvajanje predmetov po letnikih
1. letnikSeminar | 6 ECTS |
Izbirne vsebine | 24 ECTS |
Raziskovalno delo I | 30 ECTS |
SKUPAJ | 60 ECTS |
Raziskovalno delo II | 30 ECTS |
Izbirne vsebine | 30 ECTS |
SKUPAJ | 60 ECTS |
(Za 3. letni študijski program)
Raziskovalno delo III | 30 ECTS |
Disertacija | 30 ECTS |
SKUPAJ | 60 ECTS |
(Za 4. letni študijski program)
Raziskovalno delo III | 60 ECTS |
SKUPAJ | 60 ECTS |
(Za 4. letni študijski program)
Raziskovalno delo IV | 30 ECTS |
Disertacija | 30 ECTS |
SKUPAJ | 60 ECTS |
Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk ECTS iz prvega letnika.
V drugem letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije.
Za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk ECTS iz drugega letnika.
Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 ECTS.
V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu III (60 ECTS).
Pogoj za vpis v četrti letnik so vse opravljene obveznosti iz prvih treh letnikov (180ECTS).
V četrtem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnemu delu IV (30ECTS), ki ima kot rezultat uspešen zagovor doktorske disertacije (30ECTS).
Določbe o prehodih med programi
Horizontalni prehodi na študijski program Fizika so možni samo z drugih podiplomskih študijskih programov s področja fizike skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku ter uspešen zagovor doktorske disertacije, za kar študent zbere 240 ECTS.
Temeljni cilji študija
Temeljni cilji študijskega programa Fizika je izobraziti vrhunske znanstvenike, ki bodo vešči eksperimentalnega dela na različnih področjih fizike. Njihova kariera bo povezana z najzahtevnejšimi nalogami v raziskovalnih institutih in univerzah.
Študij temelji na delu v raziskovalni skupini s poudarkom na določenem raziskovalnem področju, kar zagotavlja napredek znanja na tem področju. Študentu je dodeljen mentor, ki nadzoruje njegov napredek, tako pri opravljanju izpitnih zahtev, kot pri raziskovalnem delu. Glavni cilj predmetov je, da študentom zagotovijo tako teoretično in kot praktično znanje, ki ga potrebujejo pri raziskovalnem delu.
Predmetnik refresh
1. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Raziskovalno delo I | 900 | 30 |
Seminar | 180 | 6 |
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
*Praktikum iz vrstičnega elektronskega mikroskopa | 180 | 6 |
*Sodobne smeri v kozmologiji | 360 | 12 |
*Teorija grup | 180 | 6 |
Astrofizika osnovnih delcev | 360 | 12 |
Fizika atmosfere | 270 | 9 |
Izbrana poglavja iz biofizike | 180 | 6 |
Izbrana poglavja iz molekularnih spektroskopij | 180 | 6 |
Izbrana poglavja iz nanoznanosti | 270 | 9 |
Izbrana poglavja iz statistične fizike | 180 | 6 |
Jedrska magnetna resonanca v trdnem | 180 | 6 |
Jedrska magnetna resonanca visoke ločljivosti | 180 | 6 |
Kemija trdnega stanja | 360 | 12 |
Komuniciranje v znanosti | 180 | 6 |
Kristalografija | 180 | 6 |
Modifikacija površin z radikali | 180 | 6 |
Sodobna astrofizika | 360 | 12 |
Sodobne eksperimentalne metode v astrofiziki osnovnih delcev | 360 | 12 |
Sodobne smeri v fiziki osnovnih delcev | 180 | 6 |
Strukturna analiza materialov z rentgensko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo in mikroskopijo | 270 | 9 |
Uvod v diskretizacijske metode | 180 | 6 |
Znanost o površinah | 180 | 6 |
2. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Raziskovalno delo II | 900 | 30 |
Splošno izbirni predmeti | Ure | ECTS |
*Praktikum iz vrstičnega elektronskega mikroskopa | 180 | 6 |
*Sodobne smeri v kozmologiji | 360 | 12 |
*Teorija grup | 180 | 6 |
Astrofizika osnovnih delcev | 360 | 12 |
Fizika atmosfere | 270 | 9 |
Izbrana poglavja iz biofizike | 180 | 6 |
Izbrana poglavja iz molekularnih spektroskopij | 180 | 6 |
Izbrana poglavja iz nanoznanosti | 270 | 9 |
Izbrana poglavja iz statistične fizike | 180 | 6 |
Jedrska magnetna resonanca v trdnem | 180 | 6 |
Jedrska magnetna resonanca visoke ločljivosti | 180 | 6 |
Komuniciranje v znanosti | 180 | 6 |
Kristalografija | 180 | 6 |
Modifikacija površin z radikali | 180 | 6 |
Sodobna astrofizika | 360 | 12 |
Sodobne eksperimentalne metode v astrofiziki osnovnih delcev | 360 | 12 |
Sodobne smeri v fiziki osnovnih delcev | 180 | 6 |
Strukturna analiza materialov z rentgensko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo in mikroskopijo | 270 | 9 |
Uvod v diskretizacijske metode | 180 | 6 |
Znanost o površinah | 180 | 6 |
3. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Raziskovalno delo III | 1800 | 60 |
4. letnik
Obvezni predmeti | Ure | ECTS |
---|---|---|
Disertacija. | 900 | 30 |
Raziskovalno delo IV. | 900 | 30 |