8 - Zgodovina in teorija umetnosti in medijev III

• Spoznavanje s temeljnimi značilnostmi likovne, vizualne in digitalnih umetnosti od začetka do danes. Seznanitev z obdobji zgodovine umetnosti, različnimi smermi, gibanji, duhovnozgodovinskim razvojem in umetnostnozgodovinskim razvojem. Prepoznavanje umetniških del ter zmožnost le-ta povezati med seboj glede na časovno premico in koncepte.
• Napeljati študentke in študente na razmislek o povezanosti različnih umetnosti skozi zgodovino.
• Seznanitev s stili in obdobji zgodovine likovne umetnosti dvajsetega in prvih let enaindvajsetega stoletja v povezavi s teoretičnimi vprašanji, ki so jih umetnine, svet umetnosti ali širše kulturno polje spodbudili v določenem obdobju.
• Prepoznavanje značilnosti prelomnih zgodovinskih del in poznavanje tehnološkega razvoja ter skozi analizo apliciranje teoretskega znanja na lastno delo znotraj medija.
• Spoznavanje s temeljnimi teorijami in interpretacijami sodobnih umetnosti od časov zgodovinskih avantgard do danes in uporaba teh znanj v pisnem izdelku.
• Razumevanje teh teorij in interpretacij ter njihova aplikacija na posamezno delo, opus ali časovni izrez.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula: * sposobnost analize, sinteze, * sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi, * razvoj kritične in samokritične presoje, * sposobnost argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč in upoštevanje stališč študijskih kolegov, * obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, * avtonomnost v strokovnem delu;

Splošna razgledanost na področju zgodovine likovnih umetnosti, filozofije, literature in glasbe. Osvojeno znanje iz 1. in 2. letnika mZT.

Modul Zgodovina in teorija umetnosti in medijev vsebuje tri vrste vsebin:
a) zgodovinske, ki zaobjemajo širše polje umetnosti in temeljijo na primerjavah in vzporednicah med različnimi vrstami umetnosti ali umetnostnimi smernicami. Sem spadata vsebinska sklopa Primerjalna zgodovina umetnosti in Zgodovina umetnosti 20. stoletja;
b) zgodovinsko-kritične vsebine fotografije, filma, animacije in novih medijev, ki potekajo kot teoretična predavanja podprta z analizo zgodovinsko prelomnih del znotraj posameznega področja;
c) kritično-teoretsko Kritično teorijo sodobnih umetnosti in medijev, ki preko teorije umetnosti in analize del vključuje študente v kritični dialog in spodbuja h kritičnemu pogledu na lastno delo.

Pri zgodovinskih vsebinah gre tako za kronološki pregled razvoja zgodovine umetnosti od začetka (paleolitik) do danes (sodobna umetnost), kot za iskanje paralel, povezovanja med različnimi umetnostmi in obdobji znotraj njih.

Vsebinski sklopi v 3. letniku so: * Kritična teorija umetnosti in medijev III (4 ECTS) * Zgodovinsko-kritiške vsebine filma, animacije, fotografije in novih medijev III (2 ECTS) * Teoretsko delo (4 ECTS)

Kritična teorija sodobnih umetnosti in medijev združuje predstavitev ključnih teorij in interpretacij sodobne umetnosti, tj. umetnosti druge polovice dvajsetega stoletja in prvih let novega stoletja. Slušateljem kritično predstavi ključne problemske sklope povezane s sodobno umetnostjo, od Greenbergovih kritičnih teorij poznega modernizma do problematike institucionalne teorije. Predstavlja novejši umetnostno zgodovinski pogled na problematike stilske analize, ikonologije, strukturalizma in semiotike in sociološke zgodovine umetnosti. Dotika se vprašanj forme, skopičnega, in konceptualne umetnosti, umetnosti kot filozofije, konca umetnosti in postmodernističnih vidikov (neomarksizma, dekonstrukcije, feminizma…) in institucionalne teorije umetnosti. Poseben del predavanj bo posvečen lokalnim teorijam in interpretacijam umetnosti.
Gre tako za kronološki pregled nastanka in razširjanja posameznih teorij v dvajsetem in zgodnjem enaindvajsetem stoletju, kakor tudi za kritično vrednotenje nastanka, širjenja in obstoja posameznih pogledov na umetnost v določenem zgodovinskem trenutku.
V 3. letniku gre za izbrana poglavja iz teorij sodobne umetnosti z vabljenimi predavatelji in seminarsko delo, ki temelji na analizi posameznega dela, opusa ali časovnega izseka iz zgodovine sodobne umetnosti, prek izbranega teoretičnega pogleda ali pogledov. Študent znotraj posebnega poglavja Kritični pogled in dialog pripravi predstavitev lastnega dela ali opusa, ki ga zagovarja pred prisotnim občinstvom.
Zgodovinsko-kritične vsebine: spoznavanje z zgodovino posameznega področja umetnosti in medija, spoznavanje tehnološkega razvoja na posameznem področju ter zgodovinsko prelomnih umetniških del. Pomemben del teh vsebin je analiza del, primerjava s sodobnimi deli in razvijanje kritičnega pogleda na posameznem področju.
Teoretsko delo je delo povezano s praktičnim diplomskim delom in poteka pod mentorstvom strokovnjaka iz področja izbranega diplomskega nosilnega modula.

• Poznavanje razvojne logike likovne umetnosti in povezovanje ostalih umetnosti (glasba, literatura, film, fotografija etc.) v celovito podobo umetnosti skozi zgodovin,
• Razumevanje procesov dinamike razvoja umetnosti in medkulturna povezanost umetnosti,
• Poznavanje razvojne logike interpretacij in teorije sodobne umetnosti,
• Spretnost prepoznavanja posameznih možnosti in vidikov interpretacije in razmišljanja o sodobni umetnosti ter aplikacija znanja na posamezno umetnino, opus ali časovni izsek,
• Razumevanje nastanka, širjenja in prevlade posameznih teorij,
• Sposobnost interpretacije, refleksije, vrednotenja in primerjave ter sinteze likovnih, literarnih, glasbenih, fotografskih, avdiovizualnih, performativnih del, posameznih umetnin, opusov ali časovnih izsekov zgodovine likovne, vizualne in digitalnih umetnosti ter iskanja paralel z drugimi umetnostmi.

Pomembno: literatura za 3. letnik se dodatno določi glede na izbrano temo diplomske naloge.

• Belting, Hans: Antropologija podobe: Osnutki znanosti o podobi. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. Katalog
• Gombrich, Ernst: The Story of Art. London: Phaidon 1995. Katalog Katalog E-gradivo
• Weidemar J., Horst, Antony F. Janson: History of Art. London: Thames and Hudson 2001.
• Prassel, Igor: Filmografija slovenskega animiranega filma 1952-2012. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2012. Katalog
• Bendazzi, Giannalberto: Animation: A World History. Vol. I-III. Routledge, 2017. Katalog E-gradivoV2 E-gradivoV3
• Bendazzi, Giannalberto: Cartoons, One Hundred Years of Animation. Indiana University Press, 1994. Katalog E-gradivo
• Barthes, Roland: Camera Lucida: Zapiski o fotografiji. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. Katalog E-gradivo
• Sontag, Susan: Pogled na bolečino drugega. Ljubljana: Sophia, 2006. Katalog
• Sontag, Susan: O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba, 2001. Katalog
• Bordwell, David, Kristin Thompson: Zgodovina filma. Ljubljana: Umco in Slovenska kinoteka, 2010. Katalog
• Cook, Pam: Knjiga o filmu. Ljubljana: Umco in Slovenska kinoteka, 2008. Katalog
• Bazin, André: Kaj je film? Ljubljana: Kino, 2010. Katalog
• Berger, John: Načini gledanja. Ljubljana: Zavod Emanat, 2008. (Berger, John: Ways of Seeing, based on the BBC television series, BBC and Penguin Books, London 1972.) Katalog
• Franscina, Francis and Harris, Jonathan (ur.): Art in Modern Culture. An Antology of Critical Texts. London: Press Limited, 1992. Katalog E-gradivo
• Praznik, Katja: Paradoks neplačanega umetniškega dela. Avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem. Ljubljana: Sophia, 2016. (Praznik, Katja. Art Work: Invisible Labour and the Legacy of Yugoslav Socialism. Toronto ; Buffalo ; London: University of Toronto Press, 2021.) Katalog

Priporočena literatura:

• Frizot, Michel et al. (ur.): A new History Of Photography. Konemann, 1998. Katalog E-gradivo
• Daney, Serge: Filmski spisi. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2001. Katalog
• Dolmark, Jože: Tkanje pogledov: Slovenska kinoteka, 2012. Katalog
• Filmska enciklopedija. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod, 1986-1990. Katalog
• Kavčič, Bojan, Zdenko Vrdlovec: Filmski leksikon. Ljubljana: Modrijan, 1999. Katalog
• Gianetti, Louis: Razumeti film. Ljubljana: Umco, 2009.
• Siegfried Kracauer: Ornament množice: eseji. Ljubljana: Založba Cf, 2021. Katalog (v nemščini)
• Siegfried Kracauer: Filmska čitanka. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2017. Katalog
• Posamezni zvezki (o filmskih avtorjih) zbirke KINOTEČNI ZVEZKI, Ljubljana: Slovenska kinoteka.

Teoretska naloga 50%, Izpit 50%

KRISTINA PRANJIĆ se je v doktorski disertaciji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani posvetila konceptu brezpredmetnosti zvoka in slike v umetniških eksperimentih ruske avantgarde (2018). Raziskave na področju umetnosti in literaturi historičnih avantgard, intermedijski umetnosti in estetiki je opravila na Univerzi v Konstanci, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8, kot gostujoča predavateljica je delovala na Univerzi v Celovcu. Novim kulturnim, umetniškim in družbenim pojavom se je posvečala tudi kot novinarka in kritičarka, trenutno je podoktorska raziskovalka na Fakulteti za medije v Ljubljani.