2 - Videofilm II

Cilji so študente seznaniti s principi in načini pripravljanja posameznega projekta v fazi video in filmske predprodukcije, z zaporedjem posameznih postopkov in načeli snovanja produkcije izdelka kot celote. Delo na samostojnem ali skupinskem projektu je podkrepljeno s teorijo, ki jih pripravlja na sledeč korak naprej, in s takojšnjo refleksijo oziroma analizo njihovega dela, ki jim tako omogoča optimalno in poglobljeno napredovanje.
Študente seznaniti z izhodišči, kako idejo, ki se v končni obliki realizira kot izdelek, video produkt, umestiti v posamezno zvrst izražanja, da doseže optimalni učinek pri avdienci in percepciji, bodisi da je to umetniško ali reproduktivno polje izražanja.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula: * avtonomnost v strokovnem delu, * razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, * etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, * kooperativnost, delo v skupini.

Pogoj za vključitev v delo je osvojeno znanje iz 1. letnika predmeta videofilm ter aktivna udeležba študenta v vseh fazah in na vseh ravneh študijskega dela, kar poleg aktivne prisotnosti na predavanjih in sodelovanja pri vajah predvideva: individualno snovanje in razvijanje idej – samostojno in v aktivni dvosmerni komunikaciji mentor – študent (izmenjava mnenj poteka osebno in preko spletnega sistema) in kontinuirano samostojno (raziskovalno, kreativno in izvedbeno) delo skozi vse leto.

Videofilm - skovanka, ki se vse pogosteje uporablja v iskanju novih poimenovanj. Le-ta so potrebna zaradi sprememb, ki jih prinašajo nove tehnologije. \'Video\' kot tehnologija je namreč preširok pojem, saj pokriva takorekoč vsak z elektronsko/digitalno tehnologijo posneti material, \'filma\' kot tehnologije pa se v našem študijskem programu ne dotaknemo. \'Digitalni film\' je prav tako preozek pojem, saj izloča večino razsežnosti, ki jih pokriva \'video\' kot izrazni medij.
V kontekstu programa Digitalnih umetnosti in praks obravnavamo \'video\' v vseh razsežnostih, saj se kot medij in izrazno sredstvo uporablja tako v svetu filmskih umetnosti kot sodobne vizualne umetnosti ter seveda v množičnih medijih in kreativnih industrijah. Ker pa je v vertikalni liniji tega nosilnega modula poudarek v smeri pripovedne zgradbe, smo modul imenovali Videofilm. Druge razsežnosti videa kot izraznega medija študent spoznava in razvija v kombinaciji z drugimi moduli in preko izbirnih vsebin. V zadnjem letniku se lahko študent, če svoje interese vidi bolj v polju sodobnih vizualnih in ne filmskih umetnosti, odloči, da bo diplomsko delo razvil pod okriljem ali v kombinaciji z nosilnim delom modula Sodobne umetniške prakse (mSUP-D).

1. letnik:
   Spoznavanje filmske umetnosti skozi zgodovino in estetske prvine. * Vzpostavitev in karakterizacija posameznih likov v igranih principih filmskega dela. * Strukturiranje in izvedba zgodbe v nelinearnem načinu izražanja. * Strukturiranje slike v okvirih posameznega žanra. * Analiza izraznih pristopov v različnih žanrih in zvrsteh. * Uporaba estetskih in tehnoloških možnosti za specifične načine izražanja.
   Pri ustvarjalni nalogi gre za poudarek na formi v povezavi z vsebino in ne več za izvedbene vaje.

• sposobnost za načrtovanje in izvedbo večplastnega filmskega ali video izdelka,
• sposobnost prepoznavanja ter kritičnega vrednotenja filmskih ali tv produktov v sočasni produkciji redne distribucije,
• artikulacija kritične misli na in o področju svojega delovanja.

• Pelko, Stojan: Podoba misli, Študentska založba 2005.
• David Bordwell, Kristin Thompson: Film Art, McGraw-Hill Publishing Company. Katalog E-gradivo
• David Bordwell: Pripoved v igranem filmu, UMco, Kinoteka, 2012. Katalog
• Filip Robar Dorin: Resničnost in resnica v dokumentarnem filmu, UMco, Kinoteka, 2008 Katalog
• Zdenko Vrdlovec: Zgodovina filma na Slovenskem, UMco, 2013. Katalog
• mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike (Slovenska kinoteka : Revija Ekran, 1999)

Priporočena literatura:

• Kako obleči Akt - Yvette Biro (Karantanija: Zavod za odprto družbo v Sloveniji, 1998) Katalog
• Mckee, Robert: Zgodba: substanca, struktura, stil in načela scenarističnega pisanja, UMCO d.d. 2008. Katalog Katalog

Ustvarjalna naloga 50%, Teoretska naloga 10%, Vaje in skupinsko delo 30%, Izpit 10%

pridr. prof. MARTIN TURK je diplomiral na AGRFT Univerze v Ljubljani, smer filmska in televizijska režija. Kot režiser in scenarist je posnel tri celovečerne igrane filme (Nahrani me z besedami, Dober dan za delo, Ne pozabi dihati), en igrano-dokumentarni celovečerni film (Doberdob – Roman upornika) in številne kratke filme. Njegovi filmi so bili predvajani na mnogih mednarodnih festivalih in za svoja dela je prejel več domačih in mednarodnih nagrad.