Svečano odprtje akademskege leta 2023/2024

Datum objave: 13. 10. 2023

Novice

Osrednja akademija ob odprtju 28. akademskega leta Univerze v Novi Gorici je potekala 12. oktobra 2023 v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Letošnji nagrajenci, rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob in bivši predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Foto: Miha Godec

S svojo prisotnostjo so nas počastil številni visoki gosti, med njimi tudi bivši predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor in ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Emilija Stojmenova Duh.

Ob tej priložnosti je občinstvo nagovoril prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici: »Leto je naokrog in ponovno pričenjamo akademsko leto. Kot vsako leto na vseh univerzah tudi to pričenjamo zanosno, z novimi ali prenovljenimi programi, z novimi, upam, da uka željnimi bruckami in bruci, z novimi sodelavci, z novimi zapiski pod roko, ko stopamo v predavalnice. Zavedamo se, da visoko šolstvo ni šprint, pač pa tek na dolge proge. Zato leto pričenjamo v znosnem tempu, z odločnostjo, da na cilju vsem slušateljem naših programov posredujemo znanje in kompetence, potrebne za uspešno profesionalno kariero. Ali z besedami častnega doktorja Univerze v Novi Gorici, japonskega pisatelja Harukija Murakamija: »Nogo pred nogo. Ponavljaj, dokler ne dosežeš cilja.«

Danes se pedagoška dejavnost Univerze izvaja v okviru šestih fakultet in Akademije umetnosti. Študij na Univerzi v Novi Gorici je do danes zaključilo 275 doktorjev znanosti, 529 magistrov in 1046 diplomantov. Raziskovalna dejavnost poteka v šestih centrih in štirih laboratorijih, ki so opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo. Vključeni smo v manjše in večje mednarodne projekte, sodelujemo z ustanovami z najvišjim ugledom. Tuji študentje predstavljajo kar 60 % študentske populacije in prihajajo iz 47 držav, tako iz Evrope kot z drugih celin.

»Univerza v Novi Gorici je majhna, nekateri pogosto uporabljajo izraz »butična«, univerza. Svojo majhnost, »butičnost«, če želite, skušamo izkoristiti za čim bolj neposreden odnos med učitelji in slušatelji naših programov. Vrata visokošolskih učiteljic in učiteljev, asistentk in asistentov skušamo imeti odprta za vprašanja, probleme in ideje naših študentk in študentov. To ni lahko, saj se vsi, ki delujemo na področju izobraževanja in znanosti, soočamo z naraščajočo količino dela, ki ni neposredno vezano na poučevanje in raziskave. Na naši univerzi še posebej, saj moramo imeti vse, kar imajo veliki. Za vse te napore sem hvaležen sodelavkam in sodelavcem. Zavoljo njihovih naporov se lahko Univerza v Novi Gorici med drugim pohvali z redom za zasluge za izjemno uspešen razvoj in dosežke, s katerimi je oplemenitila slovenski visokošolski prostor, ki ji ga je ob dvajsetletnici obstoja podelil tedanji predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Z napori sodelavk in sodelavcev Univerza v Novi Gorici prispeva majhen, a nezanemarljiv košček v mozaik slovenskega visokošolskega izobraževanja in znanstvenih raziskav. Kakovost slovenskega visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti je – normirana na velikost države, torej na kadrovsko in finančno velikost slovenske akademske sfere – v globalnem merilu zavidljiva,« je v svojem nagovoru izpostavil prof. dr. Golob.

Na Univerzi v Novi Gorici študijske programe nenehno nadgrajujemo in dopolnjujemo. Z letošnjim študijskim letom uvajamo magistrsko smer Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov, ki se bo v študijskem letu 2023/24 prvič izvajala v sklopu prenovljenega podiplomskega magistrskega študijskega programa Humanistični študiji. V prihodnje pripravljamo novosti tudi na ostalih fakultetah.

»Kot je Univerza v Novi Gorici butična v Sloveniji, je Slovenija butična v svetu. Kot drugod po Sloveniji na Univerzi v Novi Gorici gojimo domišljijo in si prizadevamo za uresničitev idej, ki se nam porodijo. Ne mislimo, da je majhnost hiba, ki nas ovira. Nasprotno, vemo, da vsak delček mozaika prispeva k njegovemu sijaju. Na Univerzi v Novi Gorici smo ponosni, da to, kar delamo, delamo kakovostno ter da se ne bojimo uporabiti domišljije za nadaljnji razvoj. Prepričan sem, da te vrednote z nami delijo tudi vsi današnji nagrajenci. Vsem skupaj čestitam in upam, da bomo skupaj prehodili še velik del poti razvoja naše univerze,« je ob koncu svoje misli strnil rektor Univerze v Novi Gorici.

V sklopu slovesnega odprtja novega akademskega leta sta bila podeljena častna naziva Univerze v Novi Gorici. Naziv častni doktor Univerze v Novi Gorici – doctor honoris causa – je rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob podelil ustanovitelju svetovno znanega podjetja za načrtovanje in proizvodnjo ultralahkih letal in gorečemu podporniku raziskav na področju alternativnih pogonskih sistemov za letala gospodu Ivu Boscarolu za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju letalstva in podjetništva v Sloveniji ter za prispevek k ohranjanju okolja. Za pomemben prispevek k razvoju umetniške dejavnosti ter za vzorno opravljanje pedagoškega in mentorskega dela pa je naziv zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici prejel v svetu in doma priznani industrijski oblikovalec profesor Oskar Kogoj.

Prof. Kogoj je ob prejemu častnega naziva strnil svoje misli: »Predaval sem tudi v Benetkah na mednarodni univerzi za umetnost. To je bila posebna univerza, na kateri so predavali najboljši profesorji s celega sveta, ampak tukaj, v Lanthieriju, so me prav po zaslugi ustanovitelja povabili k sodelovanju. Zaradi tega, ker sem bil na italijanski šoli, sem imel cel proces in so mi Slovenci vse stvari uredili, tako da sem lahko tukaj učil.«

»Naziv častni doktor mi je med več kot 130 priznanji, ki se jih prejel za svoje delo, nedvomno najpomembnejši, saj pomeni potrditev mojega doprinosa letalstvu in človeštvu tudi na znanstvenem in raziskovalnem področju. Največ pa mi pomeni to, da mi ga je podarila domača univerza,« je povedal častni doktor gospod Boscarol.

Nagradili smo tudi sedemnajst diplomantk in diplomantov. Priznanje alumnus primus so prejeli diplomantke in diplomanti, ki so diplomirali kot prvi v svoji generaciji vpisanih študentov, in sicer Ibrahim Mujezinović, Stefan Subotić, Amina Uglješa, Mojca Drevenšek, Lucijan Danijel Zgonik, Manuel Persoglia, Taja Petrič, Vinka Kovačević, Lara Vončina, Brankica Apostolova, Urban Hlade, Ivana Milivojević, Matija Gregorič in Una Savić, priznanje alumnus optimus pa diplomantke in diplomanti, ki so med diplomantkami in diplomanti v posameznem študijskem letu dosegli najvišjo povprečno oceno študija, in sicer Matevž Gros, Amina Uglješa, Mojca Drevenšek, Lucijan Danijel Zgonik, Manuel Persoglia, Martina Larma, Ivana Milivojević in Miha Reja.