Uroš Luin, prvi doktor znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali

Datum objave: 27. 5. 2023
Novice

25. maja 2023 je rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob Uroša Luina promoviral v prvega doktorja znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju s Kemijskim inštitutom.

Od leve proti desni: prof. dr. Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), prof. dr. Boštjan Golob (rektor Univerze v Novi Gorici), prof. dr. Nataša Novak Tušar (direktorica podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali), dr. Uroš Luin (prvi doktor znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali), prof. dr. Matjaž Valant (mentor dr. Uroša Luina) in prof. dr. Iztok Arčon (dekan Fakultete za podiplomski študij). Foto: Miha Godec
Od leve proti desni: prof. dr. Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), prof. dr. Boštjan Golob (rektor Univerze v Novi Gorici), prof. dr. Nataša Novak Tušar (direktorica podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali), dr. Uroš Luin (prvi doktor znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali), prof. dr. Matjaž Valant (mentor dr. Uroša Luina) in prof. dr. Iztok Arčon (dekan Fakultete za podiplomski študij). Foto: Miha Godec

Doktorsko disertacijo z naslovom Učinkovitost tehnologije za shranjevanje omrežne električne energije na osnovi železokloridnega snovnega toka je pripravil pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Valanta.

Doktorsko listino sta dr. Luinu skupno podelila rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Dr. Urošu Luinu iskreno čestitamo!

Povzetek doktorske disertacije:

Eden od najbolj perečih, še nerešenih, tehnoloških problemov v energetiki je sezonsko shranjevanje omrežne električne energije. Prihodnje tehnologije shranjevanja energije z visoko kapaciteto bodo ključne za vključitev visokega deleža obnovljivih virov v energetsko mešanico. Poleg vseh tehničnih vidikov, kot so visoki energetski izkoristki, nobenega samopraznjenja, okoljska in varnostna sprejemljivost in podobno, mora biti takšna tehnologija tudi ekonomsko učinkovita. Železo-kloridni kemijski cikel izpolnjuje vse poglavitne kriterije, ki se zahtevajo od takšne tehnologije. V svojem doktorskem delu je Uroš Luin raziskoval pogoje za optimalno delovanje železo-klorovega kemijskega cikla, ki omogoča sezonsko shranjevanje električne energije v oksidacijsko-redukcijskem potencialu železa. Izvedel je kompleksno inženirsko delu pri postavitvi elektrolizatorskih in regeneracijskih komponent tega prototipnega sistema ter vseh senzorskih in analizih podsistemov, ki so mu omogočili natančno spremljanje fizikalno kemijskih procesov. Vse to je nadgradil s poglobljenim študijem osnovnih lastnosti elektrolitov ter vplivov delovnih parametrov na tokovni in energijski izkoristek sistema. Nekatere od najbolj izpostavljenih ugotovitev so sledeče: upad prevodnosti železo kloridne raztopine z višanjem koncentracije je razložil s pretvorbo enovalenčnih ionskih zvrsti v nevtralne, razkril je tudi termodinamske razloge za takšno pretvorbo, določil je aktivacijsko energijo za reakcijo železa s klorovodikovo kislino, z optimiziranjem delovnih parametrov je dobil 100% tokovni in 90 % energetski izkoristek elektrolize raztopine železovega klorida ter ovrednotil pretvorbo klora v klorovodikovo kislino pri nizkih in visokih koncentracijah. Njegovo delo odpira realno možnost implementacije te tehnologije v energetske sisteme.

Od leve proti desni: prof. dr. Boštjan Golob (rektor Univerze v Novi Gorici), dr. Uroš Luin (prvi doktor znanosti podiplomskega doktorskega študijskega programa Materiali) in prof. dr. Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta). Foto: Miha Godec