Raziskave aerosolov v ozračju nad tropskim Atlantikom
Center za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici je tudi letos septembra sodeloval v raziskavah aerosolov v ozračju nad tropskim Atlantikom.
Prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere in dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, je povedal, da so skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo in z NASO raziskovali vpliv aerosolov na segrevanje ozračja in nastanek vremenskih sistemov nad tropskim Atlantikom. »Cilji te kampanje so bili dvoji. Celo kampanjo je financirala Evropska vesoljska agencija, saj smo s temi meritvami kalibrirali njihov satelit Aeolus, ki iz vesolja meri hitrost vetra. Poleg tega pa smo merili tudi, kako ti delci v zraku vplivajo na podnebje.«
Kot je povedal pilot in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, so bili pogoji za letenje relativno zahtevni: »Leteti smo morali v območju, kjer je ogromno peska v zraku. Če je veliko peska, je slaba vidljivost in so poleti odvisni od instrumentov. Poleg tega smo bili locirani na otoku São Vicente, ki je precej gorat, zato so vetrovi povzročali precej preglavic.«
Obdelava podatkov bo trajala še nekaj časa, v raziskave pa bodo vpleteni tudi doktorski študenti in podoktorski sodelavci Univerze v Novi Gorici.
»Narava nas zmeraj preseneča. Mi smo pričakovali, da bodo ti oblaki peska zelo homogeni, in se je izkazalo, da so – včasih so zelo homogeni. To je koristno, če hočeš kalibrirati satelit, ker imaš dobro definiran in preprost vzorec. Včasih pa sloji saharskega peska niso homogeni in so plasti saharskega peska ločene s plastmi čistega zraka, kar je zelo kompleksna situacija. To pa je s stališča znanosti bolj zanimivo. Očitno smo uspeli izmeriti situacije, ki so koristne za oba cilja, ki smo si ju zastavili,« je o prvih ugotovitvah povedal prof. dr. Močnik.
Rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob je poudaril, da se dandanes vsaka resna institucija oziroma univerza vsaj delno ukvarja z raziskavami podnebja oziroma podnebnih sprememb. »Bodisi gre za neke analize podatkov ali v kakšni drugi obliki. Univerza v Novi Gorici ima to srečo, da imamo opremo, kadre in sodelujemo z Matevžem Lenarčičem, da lahko en del teh podatkov pridobimo na licu mesta. To je pomembna stvar, ki nam omogoča, da smo bolj aktivni v teh raziskavah, in upamo, kot tudi vsi ostali, da bo predvsem družba razumela, da ti sodobni izzivi, ki se tičejo podnebnih sprememb, brez znanosti ne bodo izginili sami od sebe.«
Sodelujoče organizacije: UNG – Univerza v Novi Gorici, Haze Instruments, d. o. o., Aerovizija, d. o. o. (vsi iz Slovenije), NASA CPEX-CV, ESA – Evropska vesoljska agencija, National Observatory Athens (Grčija) – ASKOS, univerzi iz Miamija in Washingtona (ZDA), Inštitut Tropos (Nemčija).
Andreja Leban, Stiki z javnostmi
Iz medijev:
- RTV SLO 1 (16. 10. 2022)
- TV Koper (10. 10. 2022)
- Primorski.eu (8. 10. 2022)
- Dnevnik.si (6. 10. 2022)
- Sta.si (6. 10. 2022)
- Primorske.si (6. 10. 2022)
