Univerza v Novi Gorici pristopila k izvajanju letalsko znanstvenega projekta Green Light WorldFlight – GLWF

S podpisom dogovora o sodelovanju je Univerza v Novi Gorici pristopila k izvajanju letalsko znanstvenega projekta Green Light WorldFlight – GLWF. Izmerjeni podatki letošnje okoljske misije bodo vir znanstvenega raziskovanja Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici.

Matevž Lenarčič se aprila letos podaja na okoljsko misijo v Indijo, Butan, Nepal in v Himalajo. Z novim, eksperimentalnim letalom Advantic WT10 Research, narejen prav za tovrstne raziskave, bo meril koncentracije črnega ogljika, ki negativno vpliva na podnebje, saj segreva atmosfero. Obdelava meritev na Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici bodo dale nov vpogled na dogajanje v atmosferi in spremembe, ki jih povzročamo ljudje.

"Na Univerzi v Novi Gorici imamo že nekaj časa Center za raziskave atmosfere, ki se je do sedaj pretežno uvarjal z meritvami onesnaženosti v visokih plasteh atmosfere in pa z zelo specifičnim študijem pojava burje. To so vse naprave, ki so bile na zemlji, na observatoriju. Sedaj pa se prvič spuščamo tudi v meritve srednjih plasti atmosfere in z napravami, ki so inštalirane na letalih, se pravi da merimo direktno iz atmosfere atmosfero. Na ta način se širi tudi dejavnost in naša naloga v tem projektu je v znanstvenem delu, v interpretciji in obdelavi podatkov, ki jih bo misija zbrala," je povedal rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik.

Ob podpisu dogovora o sodelovanju je Matevž Lenarčič dodal, da je vesel novega partnerskega sodelovanja, s katerimi lahko deli način mišljenja, poslovno filozofijo in odgovoren odnos do okolja. "Meritve na terenu so osnova resnega raziskovanja. Modeliranje podnebnih procesov brez meritev pa je nezanesljivo. Tudi podnebne skeptike, ki zavirajo raziskave na tem področju, lahko prepričamo samo s podatki."

Vodja Centra za raziskave atmosfere, doc. dr. Griša Močnik, ter vodja znanstvenega dela misije je pojasnil, da bodo zbrane meritve ključne za razumevanje vloge črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov, ki absorbirajo sončno svetlobo, na segrevanje atmosfere. "Aerosolizirani črni ogljik nastane pri zgorevanju goriv in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja, takoj za CO2. Polet v Himalajo, ki je eno izmed najbolj podnebno ogroženih območij, je pomemben, ker topljenje ledenikov, k čemur črni ogljik pomembno prispeva, ogroža zaloge pitne vode za tretjino človeštva. Z meritvami v zraku bomo določili transport črnega ogljika s področij, kjer nastaja, v Himalajo."

"Vsekakor je to dragocen dodatek, ki se bo zagotovo razvijal in s tem omogočal rast Centra za raziskave atmosfere in širitev te dejavnosti tudi na Univerzi v Novi Gorici," je še zaključil prof. dr. Zavrtanik.

Andreja Leban, Stiki z javnostmi