Najvišja državna priznanja s področja znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti podeljena sodelavcema Univerze v Novi Gorici

Datum objave: 24. 11. 2012
Novice

V petek, 23. novembra 2012 so v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, slavnostno podelili Zoisove nagrade in priznanja, priznanje Ambasador znanosti in Puhova priznanja. Zoisova nagrada in priznanje Ambasador znanosti sta bila podeljena tudi sodelavcema Univerze v Novi Gorici.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju materialov je prejel prof. dr. Matjaž Valant, vodja Laboratorija za raziskave materialov in dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.

Priznanje Ambasador znanosti RS je prejel prof. dr. Jure Piškur, sodelavec Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici in Univerze v Lundu (Švedska).

Prof. Matjaž Valant je po univerzitetni izobrazbi anorganski kemik, ki se že več kot 20 let svoje raziskovalne kariere ukvarja z raziskavami materialov. Področje znotraj znanosti o materialih, na katerem je prof. Valant dosegel svetovno odmevne znanstveno-raziskovalne uspehe in prispeval k odličnosti in prepoznavnosti slovenskega raziskovalnega prostora, je področje multifunkcijskih oksidnih materialov, kjer se je z mikroskopskega in strukturnega stališča ukvarjal s problematiko interakcije elektromagnetnega polja s snovjo.
Pri raziskavah multifunkcijskih materialov, ki se izkazujejo po medsebojni sklopitvi električnih, magnetnih, elastičnih in termičnih lastnosti, je dosegel več svetovno odmevnih rezultatov. S konceptualno analizo faznih ravnotežij je uspel razložiti problem sinteze multiferoičnega bizmut ferita, na čemer je več kot 50 let intenzivno delalo veliko število svetovnih laboratorijev. Izredno pomembna je njegova analize vpliva nizkih koncentracij paramagnetnih dopantov na magnetne lastnosti kvantnih paraelektrikov kot sta na primer stroncijev titanat in kalijev tantalat. Dokazal je, da za takšne sisteme magnetna ureditev nima intrinsičnega oziroma lastnega izvora, kar je bila do takrat priznana teza. Na osnovi njegovih ugotovitev je bilo potrebno do takrat veljavne fizikalne modele revidirati. Med drugim je tudi odkril in prvi sintetiziral večje število multifunkcijskih oksidnih spojin.

Prof. dr. Jure Piškur, celjski gimnazijec, diplomant Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že več kot 25 let deluje in živi v tujini. Leta 1988 je doktoriral na Avstralski narodni univerzi v Canberri. Po vrnitvi v Evropo je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 deluje na Švedskem kot profesor molekularne genetike Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja prof. dr. Piškurja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk. Prof. dr. Piškur je objavil več kot 120 znanstvenih člankov, tudi v najuglednejših znanstvenih revijah. Med njegova najpomembnejša odkritja spadajo odkritje encima multisubstratne deoksiribonukleozid-kinaze, razvoj kvasovk kot modelnih organizmov in postavitev hipoteze o neenaki evoluciji podvojenih genov in evoluciji kvasovk.
Pri njem se je v tujini usposabljala vrsta slovenskih raziskovalcev in študentov. V zadnjih dvajsetih letih redno obiskuje Slovenijo, kjer je imel številna predavanja v raziskovalnih organizacijah ter na konferencah. Posebej intenzivno sodeluje z Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo ter Univerzo v Novi Gorici, kjer je od leta 2010 delno zaposlen kot redni profesor. Prof. dr. Piškur je član Odbora za znanost pri Svetu za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo pri Vladi Republike Slovenije.

Posnetek prireditve: https://4d.rtvslo.si/arhiv/podelitve-nagrad/151284018

Kontakt

Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 3315 397
E: andreja.leban@ung.si

Prof. dr. Jure Piškur
Prof. dr. Matjaž Valant