Častni doktorat Univerze v Novi Gorici dr. Fuglesangu

Dr. Christer Fuglesang se je rodil leta 1957 v Stockholmu na Švedskem. Študiral je na Univerzi v Stockholmu kjer je leta 1987 doktoriral iz fizike. Svojo kariero je nadaljeval kot eksperimentalni fizik visokih energij in večino časa delal v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Ženevi. Sodeloval je pri eksperimentih UA5 kjer so študirali interakcije med protoni in antiprotoni pri energijah 540 GeV. V osemdesetih letih se je vključil v mednarodno kolaboracijo CPLEAR, pri kateri je sodeloval tudi s slovenskimi znanstveniki, ki danes delujejo na UNG. Ta mednarodna skupina znanstvenikov je študirala kršitev najbolj osnovnih simetrij v naravi, njen najpomembnejši rezultat pa je bilo odkritje kršitve simetrije na obrat časa v mikrosvetu. Svoje delo je nadaljeval na projektu izgradnje največjega trkalnilnika protonov na svetu LHC.

Leta 1990 se je vrnil na Švedsko in se zaposlil na Manne Siegbahn Institutu v Stockholmu, a se je že dve leti kasneje odločil, da kariero nadaljuje kot astronavt. Maja 1992 se je namreč pridružil astronavtom Evropske vesoljske agencije ESA. Leta 1995 je postal član rezervne posadke za misijo Euromir 95. Leta 1998 je dobil še licenco astronavta ameriške agencije NASA in licenco poveljnika ruskega programa Soyuz. V tem času je nadaljeval z raziskovalnim delom. Delal je na eksperimentu Sil Eye, kjer je preučeval svetlobne bliske v astronavtovih očeh na medarodni postaji MIR. S tem delom nadaljuje tudi na mednarodni vesoljski postaji ISS.

Bil je tudi pobudnik eksperimenta DESIRE, ki simulira in preučuje radiacijske pogoje na ISS.

Že pred nesrečo raketoplana Columbia je postal član posadke STS-116, ki je po pričakovanih zamudah poletela proti ISS 7. decembra 2006. Njegove naloge v misiji STS-116 so predvsem znanstvene in tehnične narave.

Dr. Christer Fuglesang je med svojo uspešno kariero prejel več mednarodnih priznanj, leta 1999 pa je postal častni doktor Univerze Umea na Švedskem.