Peta obletnica nastanka četrte slovenske univerze - Univerze v Novi Gorici

Prizadevanja za vzpostavitev univerze na Goriškem so bila stara že več kot stoletje. Z ustanovitvijo Fakultete za znanosti o okolju leta 1995, prve mednarodne šole v Sloveniji, pa se je začela pot Univerze v Novi Gorici. Takratna ustanovitelja sta bila Mestna občina Nova Gorica in Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. V samo treh letih se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti leta 1998 reorganizirala in preimenovala v Politehniko Nova Gorica. V letu 2003 sta soustanovitelja Univerze v Novi Gorici postala še Občina Ajdovščina in Znanstvenoraziskovalni center SAZU iz Ljubljane. Leta 2005 je senat Politehnike sprejel sklep, da Politehnika Nova Gorica spremeni status in se preimenuje v Univerzo v Novi Gorici. Ključna prelomnica pri nastanku četrte slovenske univerze pa se je zgodila 17. marca 2006, ko je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo potrdil nastanek Univerze v Novi Gorici. Od tu naprej je razvoj stekel še hitreje in to tako na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti kot tudi študijskih programov.

Danes je Univerza v Novi Gorici še vedno mlada ter raziskovalno usmerjena in mednarodno vpeta univerza. Znanje je moč pridobiti v okviru petih fakultet in dveh visokih šol: Fakultete za znanosti o okolju, Poslovno-tehniške fakultete, Fakultete za aplikativno naravoslovje, Fakultete za humanistiko, Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, Visoke šole za umetnost ter Fakultete za podiplomski študij. Univerza v Novi Gorici je tudi edina slovenska univerza, ki deluje čezmejno. Fakulteta za znanosti o okolju ima svoje prostore v Gorici v Italiji, podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine pa izvajamo v Benetkah v prostorih, ki nam jih je namenila beneška občina.

Raziskovalna dejavnost poteka v petih laboratorijih: Laboratoriju za raziskave v okolju, Laboratoriju za astrofiziko osnovnih delcev, Laboratoriju za fiziko organskih snovi, Laboratoriju za večfazne procese, Laboratoriju za raziskave materialov, v treh centrih: Centru za raziskave atmosfere, Centru za sisteme in informacijske tehnologije in Centru za raziskave vina ter na Institutu za kulturne študije. Laboratoriji so opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo, katere vrednost znaša okrog 2,2 milijona EUR. Naši raziskovalci so vključeni v manjše in večje mednarodne projekte ter sodelujejo z ustanovami z najvišjim ugledom. Kot primer lahko navedemo sodelovanje pri izgradnji in delovanju največjega observatorija na svetu za meritve kozmičnih žarkov ekstremnih energij Pierre Auger, ki meri kar 3.000 km2 ter sodelovanje z ICGEB, EPFL, Imeprial College, Sinhrotron v Trstu, Sinhrotron v Hamburgu, KEK v Tsukubi itd. Sodelovanje s raziskovalnimi centri, inštituti in univerzami na tujih tleh omogoča bogat pretok specifičnega znanja. S slednjim želimo na Univerzi v Novi Gorici omogočiti predvsem individualno rast posameznikov, ki bodo v prihodnosti nosilci temeljnih odločitev naše družbe.

Poleg raziskovalnih in pedagoških enot ima univerza vzpostavljene vse spremljajoče dejavnosti: študentsko pisarno, knjižnico, založbo in Fundacijo Edvard Rusjan. Za tesnejšo povezavo z gospodarstvom smo poskrbeli z ustanovitvijo Tehnološkega parka, ki združuje inovativna podjetja in omogoča prenos znanja v podjetniško okolje. Od leta 2010 pa imamo tudi 16ha Univerzitetnega posestva VILINA in lastno pridelavo vina.

Posebnost ustanove se kaže v raznolikosti in sodobnosti raziskovalnih in študijskih programov, ki so bili ustvarjeni v ozki navezanosti sodelovanja z industrijo in podjetniškimi potrebami iz regije. Poleg tega se lahko pohvalimo z izjemno vpetostjo v raziskovalne projekte in sheme študijskih izmenjav EU. V zadnjem času naraščajo izmenjave profesorjev in študentov v okviru programa Erasmus Mundus. Posebej pa smo ponosni, da so naši podiplomski programi zanimivi tudi za tuje študente, ki prihajajo iz celega sveta in predstavljajo kar 46% podiplomske študentske populacije. Tudi univerza sama postaja privlačno okolje za tuje znanstvenike in profesorje, zato število zaposlenih strokovnjakov iz drugih držav nenehno narašča in v tem trenutku dosega že 15% od vseh zaposlenih.

Najpomembnejši razvojni projekt, ki je trenutno pred nami, pa je izgradnja kampusa z imenom Park znanja, ki nam bo omogočal, da se bomo še naprej razvijali v priznano mednarodno znanstveno ustanovo, ne da bi se odpovedali ustvarjalni energiji.