Ustanovitev UNESCO sedeža z imenom Krasoslovno študijsko središče Unesco (Unesco Chair on Karst Education)

26. junija 2014 je bil podpisan sporazum med Univerzo v Novi Gorici in UNESCO, s katerim je bil na UNG ustanovljen UNESCO sedež z imenom Krasoslovno študijsko središče Unesco (Unesco Chair on Karst Education), ki ga UNG izvaja v tesnem sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Med 800 UNESCO sedeži je to prvi UNESCO sedež v Sloveniji.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne je že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja podal zamisel in pobudo Univerzi v Novi Gorici (takrat Politehnika Nova Gorica) za ustanovitev podiplomskega programa s področja krasoslovja. Leta 2002 sta UNG in ZRC SAZU sklenila Sporazum o dolgoročnem sodelovanju s katerim sta se med drugim dogovorila o sodelovanju pri izvajanju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju načrtovanja in izvajanja podiplomskega študijskega programa Krasoslovje. Vsebino študijskega programa so pripravili raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne. Tako je Univerza v Novi Gorici leta 2003 akreditirala enovit štiriletni podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje ter dvoletni podiplomski magistrski študijski program Krasoslovje. Ob bolonjski reformi visokega šolstva v Sloveniji je bil leta 2007 v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU pripravljen prenovljen triletni doktorski program Krasoslovje, ki je nadomestil predhodna podiplomska programa Krasoslovje.

Doktorski program Krasoslovje se izvaja v sklopu Fakultete za podiplomski študij UNG, ki združuje in izvaja vse doktorske študijske programe UNG in je tesno povezana z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Predavanja in raziskave potekajo v prostorih Inštituta, tam študentje dobijo vso potrebno strokovno in znanstveno podporo za svoje raziskovalno delo. Direktor programa, ki program strokovno vodi, ter nosilci predmetov in mentorji so ugledni, mednarodno uveljavljeni krasoslovci iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. V izvajanje programa pa je vključenih tudi več profesorjev iz tujih partnerskih univerz.

Slovenija je s 43% kraške površine kraška in krasoslovna dežela. Naš matični Kras jer dal ime za pokrajine na karbonatnih kamninah in z njegovimi opisi se je začelo razvijati krasoslovje. Slovenija je tudi zibelka speleobiologije. Sodelujemo s krasoslovci s celega sveta. Naša izjemna naravna dediščina in odličen razvoj mednarodne tradicije slovenskega raziskovanja krasa pa sta botrovala tudi v svetu edinstvenemu študiju krasoslovja.

Triletni doktorski študij krasoslovja (tretja stopnja), je edini na svetu in edini, kjer študent dobi naziv doktor znanosti s področja krasoslovja. Naš študijski program Krasoslovje je edini, ki ponuja celovit študij krasoslovja, to pomeni, študij kraškega površja, kraškega podzemlja in kraških vod na enem mestu. Na nekaterih drugih univerzah po svetu lahko študent posluša le krasoslovne vsebine, ki so del drugih študijev. Naš študij še posebej bogati, poleg majhnega števila obveznih predmetov, še 40 izbirnih predmetov. Program nenehno nadgrajujemo s svežimi znanstvenimi spoznanji, odkritji in rezultati.

Namenjen je študentom naravoslovnih in sorodnih ved, usmerjenih k znanstvenoraziskovalnemu delu ter upravljavcem in drugim, ki se želijo podrobneje seznaniti s krasom. Zasnovan je kot mednaroden. Od samega začetka beležimo velik delež tujih študentov na programu. Na študij se vpisujejo študentje iz Severne, Srednje in Južne Amerike, iz Evrope in Azije. Študij večinoma poteka kot individualni študij, in je zato za študenta še bolj privlačen in prijazen. Na študij se lahko vpišejo vsi, ki so končali magistrski študijski program druge bolonjske stopnje ali pred bolonjskim sistemom štiriletni univerzitetni študij. Preko študentskih izmenjav čedalje več študentov iz drugih programov drugih univerz posluša izbrana predavanja pri nas.

Do sedaj je na programu doktoriralo 14 študentov. Vsi so bili uspešni pri zaposlitvi (visokošolski učitelji, vodje oddelkov raziskovalno-storitvenih ustanov, srednješolski učitelji, podoktorski študentje vodilnih univerz v tujini, raziskovalci v storitvenih družbah, raziskovalci v znanstvenoraziskovalnih ustanovah, raziskovalci v akademijah znanosti, raziskovalci in upravljavci v naravovarstvenih regijskih parkih). Devet študentov iz petih držav je tik pred zaključkom študija.

V teku je priprava skupnega doktorskega študijskega programa krasoslovja z Junansko univerzo iz Kunminga, Kitajska. Med obema univerzama načrtujemo izmenjavo študentov in profesorjev. Na Univerzi v Novi Gorici tako pričakujemo večje število študentov iz Kitajske in njenih sosednjih dežel. Načrtujemo tesnejše sodelovanje z afriškimi univerzami (Egipt, Maroko). Naslednje leto z izpostavo pariške univerze Sorbona v Abu Dhabiu v Združenih arabskih emiratih pripravljamo skupno krasoslovno srečanje, prvo te vrste na arabskih tleh.

Vlogo za ustanovitev sedeža UNESCO iz področja krasoslovja je UNG, v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, vložila v začetku leta 2012 (26.4.2012), v letu 2013 in 2014 smo vlogo dopolnili. Postopek pridobivanja sedeža UNESCO je bil uspešno zaključen konec junija letos (26.6.2014), ko je bil podpisan sporazum med UNG in UNESCO, s katerim je bil na UNG ustanovljen UNESCO sedež z imenom Krasoslovno študijsko središče Unesca (UNESCO Chair on Karst Education), ki ga UNG izvaja v tesnem sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Unesco sedež je hkrati postal tudi del Unescovega programa univerzitetnih mrež (Unesco UNITWIN), ki deluje od leta 1992 z namenom povezovanja univerz.

Krasoslovno študijsko središče Unesca bo tesno povezano s Krasoslovno akademijo, ustanovljeno na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki združuje vse krasoslovne ustanove sveta ter z Mednarodno speleološko zvezo, ki ima od leta 1991 pri nas tudi stalni sedež.

Temeljne zadolžitve Krasoslovnega študijskega središča UNESCO so: izvajanje podiplomskega študija o krasu, krepitev zavesti o pomembnosti trajnostnega upravljanja in zaščite krasa, spodbujanje trajnostnega razvoja kraških območjih, izmenjave izkušenj in znanja med univerzami in drugimi visokošolskimi ustanovami, tesno sodelovanje z Unescom na ustreznih programih in dejavnostih, sodelovanje z območji Unescove svetovne dediščine in geoparki.

Prepričani smo, da bo Krasoslovno študijsko središče Unesca (Unesco Chair on Karst Education) še naprej pomembno prispevalo k razvoju in širjenju krasoslovnega znanja po svetu, prispevalo k možnostim kandidiranja in pridobivanju denarja za pomoč študentom za študij in njihovo bivanje med študijem. Naše poslanstvo bo podpora Unesca dodatno okrepila.

Med 800 UNESCO sedeži v 132 državah je to prvi UNESCO sedež v Sloveniji.

Je eden redkih sedežev, ki se ukvarjajo z naravoslovjem in izobraževanjem in edini, ki se ukvarja s krasoslovjem. To je izjemno priznanje Sloveniji, Univerzi v Novi Gorici, Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in slovenskemu krasoslovju.

...

Fakulteta za podiplomski študij (FPŠ) Univerze v novi Gorici združuje in izvaja vse doktorske študijske programe UNG, ne glede na njihovo smer. Poleg doktorskega programa Krasoslovje, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, izvajamo še šest doktorskih programov tretje stopnje (Fizika, Znanosti o okolju, Molekularna genetika in biotehnologija, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, Humanistika). Odločitev UNG, da v okviru ene fakultete (FPŠ) izvaja vse doktorske študijske programe se je izkazala kot dobra in učinkovita, saj povezana in enovita podiplomska fakulteta omogoča veliko izbirnost in interdisciplinarnost pri oblikovanju individualnih doktorskih študijskih programov. Omogočena je izmenljivost s sorodnimi študijskimi programi na drugih univerzah v Sloveniji in v tujini preko evropskega kreditnega sistema ECTS in programa ERASMUS, kar študentom zagotavlja veliko mobilnost. Skupno vsem študijskim programom Fakultete za podiplomski študij je tudi tesna povezanost z raziskovalnimi enotami na UNG ali drugimi raziskovalnimi institucijami doma in po svetu. V njih lahko doktorski študentje opravljajo raziskovalno delo v okviru svojega študija in se vključujejo v mednarodne raziskovalne projekte. (Lep zgled za to je sodelovanje z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU pri programu Krasoslovje.) Na ta način lahko študentje skupaj s profesorji, raziskovalci in eksperti učinkovito ustvarjajo nova znanja in ta znanja prenašajo v prakso v podjetniško okolje.
Vsi doktorski programi FPŠ so izrazito mednarodno usmerjeni. Od skupno vpisanih 98 študentov v letu 2014 je polovica tujih. Ta delež nameravamo v prihodnjih letih še povečati, in s tem okrepiti mednarodni značaj FPŠ. Na vseh doktorskih programih želimo še razširiti raziskovalno in pedagoško sodelovanje s tujimi partnerskimi raziskovalnimi ustanovami in univerzami in z nekaterimi pripravili tudi skupne diplome. Na vseh doktorskih programih je mednarodni tudi nabor visokošolskih učiteljev. UNG ima podpisane številne pogodbe s tujimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami o sodelovanju pri izobraževanju doktorskih študentov in tudi program Krasosolovje pri tem ni izjema.
Za zagotavljanje visoke kakovosti znanja doktorskih študentov je Senat UNG sprejel enotna pravila študija FPŠ, ki veljajo za vse študijske programe FPŠ ne glede na njihovo usmeritev. Naj omenimo nekatere. Določeni so enotni formalni postopki pri prijavljanju in zagovoru disertacije. Enotno so določeni postopki za odobritev opravljanja izpitov in priznavanja kreditnih točk ECTS za opravljene obveznosti izven vpisanega doktorskega študijskega programa. V komisiji za zagovor doktorskega dela je vedno prisoten vsaj en član iz tuje univerze, s čimer zagotavljamo primerljivost kakovosti doktorskih del z uveljavljenimi standardi v svetu. Uspešnost izvajanja vseh doktorskih študijev se odraža tudi s številnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela študentov v uveljavljenih mednarodnih znanstvenih revijah.
Izvajanje študijskih programov FPŠ je financirano preko šolnin. Univerza si prizadeva, da bi bil njeni doktorski programi dostopni vsem študentom, ki izkazujejo zanimanje in nadarjenost za raziskovalno delo, zato tudi pomaga domačim in tujim študentom pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje študija.

...
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je eno od pomembnih raziskovalnih in študijskih središč svetovnega krasoslovja z nenehnim svežim znanjem pridobljenim s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami širom sveta. Od leta 1947 razvijamo celostno krasoslovje, tako vsebinsko kot organizacijsko. Zato so tudi študentje med študijem spoznajo zadnje dosežke v krasoslovni znanosti in imajo s profesorji nenehno možnost dela na terenu. Mednarodno tvorno razvijamo vsa najbolj pomembna področja krasoslovja. Celostno proučujemo trirazsežne kraške pokrajine, njihovo površje, jame in vode. Poglabljamo znanje o geologiji krasa in vplivu kamnin ter tektonike na razvoj kraških pojavov, o geomorfologiji krasa in povezanosti s podzemeljskimi kraškimi pojavi ter o oblikovanju ter razvoju jam v različnih kamninah in razmerah. Posebnost pozornost posvečamo proučevanju kraških vodonosnikov. Pri tem si pomagamo tudi s sledenji voda in raznovrstnimi modeli, ki omogočajo njihovo rabo in varovanje. Z biološkimi in mikrobiološkimi raziskavami pripravljamo izhodišče za razumevanje ekologije krasa. Razvijamo sodobne načine proučevanja, od terenskih raziskav z zveznimi meritvami in laboratorijskih proučevanj do modeliranja kraških pojavov na mavcu in računsko računalniških modeliranj procesov zakrasevanja in oblikovanja krasa ter značilnosti pretakanja voda, ki ga oblikujejo. Interdisciplinarna nadgradnja izsledkov nam omogoča spoznavati razvoj krasa v različnih razmerah in starost kraških pojavov. Proučujemo tudi zgodovino krasoslovja. Izdajamo krasoslovno revijo Acto carsologico z mednarodnim indeksom citiranosti in knjige v naši zbirki Carsologica. V zadnjih petnajstih letih petindvajset. Sveže znanje predstavljamo tudi na naši Mednarodni krasoslovni šoli, največjem vsakoletnem mednarodnem srečanju krasoslovcev. Sodelujemo pri načrtovanju in izvedbi večjih posegov na krasu in njegovem varovanju. V zadnjem času pri oskrbi z vodo, gradnji prometnic in urejanju kraških pojavov za turistične namene.