Koraki do zaposlitve

1. Spoznavanje samega sebe – analiza osebnih kompetenc

Najprej dobro spoznajte samega sebe, in sicer svoje osebnostne lastnosti in sposobnosti.

1. Veščine (kaj znaš in dobro delaš?)
2. Vrednote (kaj je zate pomembno?)
3. Interesi (kaj rad delaš?)

2. Raziskovanje trga dela

Spremljati je potrebno trenutno dogajanje in trende na trgu dela. Poznavanje in spremljanje dejavnikov, ki neposredno ali posredno vplivajo na trg dela (ekonomija, demografija, tehnologija, globalizacija, okolje, politika, socialne zadeve, vrednote in drugo) je ključno za razumevanje prihodnosti nekega področja.

3. Spoznavanje in analiza želenega poklica

Z analizo poklica se prepričate, če vas področje zanima in če bi to res radi opravljali. Informacije o poklicih najdete v standardni klasifikaciji poklicev, na spletnih straneh kadrovskih organizacij, predvsem pa so dober vir tudi prijatelji in znanci, ki že opravljajo vaš želeni poklic.

4. Izobraževanje in usposabljanje, ki sta temeljna za načrtovanje poklicne poti

Znanje danes zelo hitro zastari, zato ga je potrebno obnavljati in posodabljati. Trudite se pridobivati znanja in spretnosti tudi na drugih področjih, ki so ali pa niso neposredno povezana z vašo izobrazbo ali želenim poklicem.

5. Pridobivanje delovnih izkušenj na želenem bodočem poklicnem področju

Svoje prve delovne izkušnje lahko začnete pridobivati npr. s strokovno prakso (praktičnim usposabljanjem), študentskim delom, prostovoljnim delom v nekem podjetju, delom na projektih, prostovoljnim delom in podobno. Ciljno izbirajte poletna in ostala študentska dela, da boste že v času študija pridobivali koristne in potrebne delovne izkušnje za poznejšo zaposlitev. Trudite se torej izbirati dela, ki ustrezajo vašemu bodočemu poklicu.

6. Izbiranje načina za iskanje zaposlitve

Poznamo pasivne in aktivne metode iskanja zaposlitve.

Za pasivne oblike je značilno, da podjetja objavijo neko prosto delovno mesto, kandidati nato pošiljajo prošnje in pričakujejo povraten odziv ponudnikov dela.

Aktivne oblike so veliko bolj učinkovite od pasivnih, saj poskuša posameznik sam vzpostaviti stik s podjetjem, ki ima neko kadrovsko potrebo, vendar še ni začelo prostega delovnega mesta aktivno oglaševati na trgu dela oziroma iskati primernega kandidata zanj.

Nekatere izmed pasivnih oblik iskanja zaposlitve so:

• prijava na tiskane in internetne zaposlitvene oglase;
• iskanje zaposlitve prek interneta;
• iskanje zaposlitve prek zaposlitvene agencije;
• iskanje zaposlitve prek Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Centrov za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS-i), klubov za iskanje zaposlitve ter
• pošiljanje ponudb na slepo (pošiljanje splošne ponudbe, ki ni prirejena podjetju in ne cilja na točo določeno delovno mesto).

Metode aktivnega iskanja zaposlitve:

• mreženje (način iskanja zaposlitve s pomočjo oseb, ki jih poznamo);
• (karierni) zaposlitveni sejmi;
• usmerjeno komuniciranje s podjetji (kandidat pokliče v podjetje, jim sporoči, da je seznanjen z njihovimi problemi in jim predlaga rešitev) ter
• samozaposlitev.

7. Pisanje življenjepisa, CV-ja, ponudbe ali prijave za zaposlitev

Kako pripravim CV?

Z življenjepisom se delodajalcu osebno predstavite. Poznamo različne oblike življenjepisov:

• Europass CV - Dogovorjeno obliko evropskega »curriculum vitae« oz. življenjepisa Evropske unije potrebujete, če kandidirate za delovno mesto ali izobraževanje znotraj območja EU. V osnovi v EU CV vključite elemente, ki ste jih pripravili za svoj običajen CV, in jih prilagodite predpisani obliki. To obliko življenjepisa je najenostavneje izdelati in uporabljati.
• Kronološki CV - Kronološka oblika življenjepisa je najpogosteje uporabljena oblika. Je lahko berljiva in lepo prikazuje vzpon kariere kandidata. Izberite jo, če je vaše ciljno delovno mesto nadgradnja preteklih delovnih izkušenj.
• Funkcijski CV - Funkcijsko obliko življenjepisa izberite, če se vaša karierna pot ne vzpenja ali delujete na več različnih področjih hkrati. Najprimernejša je za študente in iskalce zaposlitve z malo delovnimi izkušnjami.

Pomembno je, da v življenjepisu predstavite naslednja področja:

• osebni podatki,
• delovne izkušnje (naštevajte v vrstnem redu od zadnje delovne izkušnje proti prvi),
• izobrazbo (naštevajte v vrstnem redu od zadnje pridobljene izobrazbe proti prvi),
• znanje tujih jezikov,
• socialna in organizacijska znanja in kompetence,
• računalniška znanja,
• druga znanja in kompetence,
• dejavnosti v prostem času (športne aktivnosti, sodelovanje v društvih in podobno) in
• vozniški izpit.

Življenjepisu lahko dodate tudi priporočilo. Gre za pismo, s katerim vas oseba, ki vas pozna (npr. profesorji, mentorji iz podjetij pri opravljanju prakse, nadrejeni iz podjetij, kjer ste opravljali študentska dela in drugi), priporoči za določeno delovno mesto.

Spremno pismo (prijava na delo)

V spremnem pismu se kandidat predstavi delodajalcu. Namen spremnega pisma je, da v njem obrazložite, zakaj se prijavljate na oglas in zakaj ste prav vi primeren kandidat za delo. Pred pisanjem prijave poskušajte pridobiti čim več informacij o organizaciji, na katero naslavljate prijavo. Spremno pismo mora biti vedno prilagojeno vsakemu delodajalcu posebej. Podjetje morate namreč poskušati motivirati, da vas povabi na razgovor. Poudarite svoje prednosti oziroma kaj lahko delodajalcu s svojim delom prispevate.

Pomembno je, da v pismu objasnite:

• kdo ste, za katero delovno mesto se prijavljate in kje ste zasledili oglas/objavo;
• zakaj ste primerni za določeno delo (na podlagi svojih izkušenj in spretnosti, ki bi vam koristile za delovno mesto, na katero se prijavljate, ter morebitnih preteklih delovnih izkušenj/uspehov na podobnih delovnih mestih);
• zakaj želite delati za njihovo podjetje, kaj bi lahko zanje koristnega naredili ter
• priporočite se za osebni razgovor in dodajte svoje kontaktne podatke.

Dobro spremno pismo je lahko vaša vstopnica do razgovora!

8. Priprava na zaposlitveni intervju oziroma razgovor

Zaposlitveni razgovor

Pomembno je, da se na zaposlitveni razgovor dobro pripravite, in sicer naredite analizo sebe in delodajalca. Potrebno je poznati svoje lastne značilnosti, vrednote, veščine in zanimanja, saj s tem lažje in bolje odgovarjate na zastavljena vprašanja. Vsekakor pa se tudi dobro pozanimajte o organizaciji, o področju delovanja, in sicer preko vseh virov, ki so vam dostopni (spletne strani, publikacije, zaposleni). Ne pozabite, prvi vtis je zelo pomemben.

Če želite narediti dober vtis na morebitnega delodajalca, po zaposlitvenem razgovoru pošljite zahvalno pismo, s katerim ponovno potrdite svoj interes za delo.

9. Priprava na zaposlitev (pogodba o zaposlitvi)

S pogodbo o zaposlitvi se kandidat delodajalcu zaveže, da bo vestno in redno opravljal delo zanj, zato je takrat potrebno biti seznanjen tudi s trenutno zakonodajo, predvsem z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR).