Odprto izobraževanje in družba

Cilj predmeta je prikazati in raziskati povezavo med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami ter demokracijo.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

• sposobnost prepoznave in raziskovanja povezav med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami in demokracijo,

• razumevanje odprtega izobraževanja kot zgodovinskega, globalnega in družbenega gibanja,

• zmožnost analize oziroma predvidevanja posledic v državi, lokalni skupnosti, organizaciji ali instituciji, ki v svojih politikah ali praksah uporablja načela odprtega izobraževanja,

• razumeli bodo teoretične temelje ciljev OZN in UNESCO za trajnostni razvoj, zlasti poziva k univerzalnemu, kakovostnemu izobraževanju,

• razumeli bodo povezavo med družbenimi cilji in dostopnostjo odprtega izobraževanja, temelječo na nižjih stroških in odprtih skupnostih ter praksah,

• znali bodo opredeliti in analizirati možne pozitivne in negativne spremembe obstoječih institucij ter razviti družbeno sprejemljive in inovativne uporabe odprtega izobraževanja,

• razumeli bodo odprto izobraževanje s perspektive različnih akterjev in geopolitičnih realnosti,

Od študentov se pričakuje, da bodo sposobni prepoznati različne strategije za uporabo odprtega izobraževanja in opredeliti široko paleto odprto izobraževalnih projektov, bodisi vladnih, poslovnih ali izobraževalnih. Študenti morajo biti sposobni opredeliti javno dostopne podatkovne zbirke, poročila in primere, da bodo lahko analizirali dejanske in potencialne vplive odprtega izobraževanja na civilno družbo in njene institucije.

Pri tem predmetu bodo študenti preučili, kako in v kakšni obliki ter s katerimi omejitvami lahko odprto izobraževanje prispeva k družbe-nemu, gospodarskemu, političnemu in kultur-nemu razvoju, zlasti v okviru UNESCO ciljev trajnostnega razvoja (UNSECO SDGs). S preučevanjem izvajanja odprtega izobraževan-ja v različnih kontekstih, državah in institucijah bodo študenti pridobili pomemben pogled na potencial odprtega izobraževanja za družbene spremembe.

Natančneje bodo obravnavane naslednje teme:

• Okviri za uporabo odprtega izobraževanja

a. Univerzalni dostop
b. Stroški / koristi
c. Ohranjanje kulture / jezik manjšine

• Preučitev možnih posledic OI v različnih sce-narijih

• Družbeni razred, rasa, spol - neenakost, neenakost in odprto izobraževanje

• Delitev Sever / jug in njene geopolitične posledice

• Masivni odprti online tečaji (MOOC), vi-sokošolsko izobraževanje, politika in družba

Ob koncu predmeta bodo študenti znali:

• opisati cilje odprtega izobraževanja kot nosilca gospodarskega in socialnega napredka, vključno s cilji UNESCO za trajnostni razvoj,

• opredeliti politične, gospodarske in socialne ovire, neenakosti in razlike, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja,

• opredeliti trenutne vplive na družbene razmere, zlasti v izobraževanju, in predvideti možne prihodnje učinke,

• opredeliti različne uporabe odprtega izobraževanja in odzive nanj s strani vlad, korporacij in nevladnih organizacij,

• Oblikovati vzorčni projekt odprtega izobraževanja, ki ustreza potrebam določenega sektorja civilne družbe.

• Amiel, T., ter Haar, E., Vieira, M. S., & Soares, T. C. (2020). Who Benefits from the Public Good? How OER Is Contributing to the Private Appropriation of the Educational Commons. In D. Burgos (Ed.), Radical Solutions and Open Science: An Open Approach to Boost Higher Education (pp. 69–89). Springer. https://doi.org/10.1007/978-981-15-4276-3_5. E-gradivo
• Barth, R. S. (1969). Open Education – Assumptions about Learning. Educational Philosophy and Theory, 1(2), 29–39. https://doi.org/10.1111/j.1469-5812.1969.tb00348.x
• Decuypere, M., Grimaldi, E., & Landri, P. (2021). Introduction: Critical studies of digital education platforms. Critical Studies in Education, 62(1), 1–16. https://doi.org/10.1080/17508487.2020.1866050
• Elkin-Koren, N. (2006). Creative Commons: A Skeptical View of a Worthy Pursuit. SSRN, 1–21. E-gradivo
• Hein, G. E. (1975). The social history of open education: Austrian and Soviet schools in the 1920s. The Urban Review, 8(2), 96–119. https://doi.org/10.1007/BF02208898
• Hill, J. R., & Hannafin, M. J. (2001). Teaching and Learning in Digital Environments: The Resurgence of Resource-Based Learning. Educational Technology Research and Development, 49(3), 37–52. E-gradivo
• Hodgkinson-Williams, C., & Arinto, P. B. (2018). Adoption and Impact of OER in the Global South. African Minds. E-gradivo
• Grimmelmann, J. (2014). The Merchants of MOOCs. Seton Hall Law Review, 44, 1035–1049. E-gradivo
• Horwitz, R. A. (1979). Psychological effects of the “Open Classroom.” Review of Educational Research, 49(1), 71–85. https://doi.org/10.3102/00346543049001071
• Miao, F., Mishra, S., & McGreal, R. (2016). Open educational resources: policy, costs, transformation. UNESCO Publishing. E-gradivo
• Neary, M., & Winn, J. (2012). Open education: Common(s), commonism and the new common wealth. Ephemera, 12(4), 406. E-gradivo
• Rathbone, C. H. (1972). Examining the open education classroom. The School Review, 80(4), 521–549. E-gradivo
• Weller, M. (2015). MOOCs and the silicon valley narrative. Journal of Interactive Media in Education, 2015(1). E-gradivo
• Zuboff, S. (2015). Big other: Surveillance capitalism and the prospects of an information civilization. Journal of Information Technology, 30(1), 75–89. https://doi.org/10.1057/jit.2015.5 E-gradivo

• Vmesne predstavitve • Zaključni projekt

Tel Amiel je doktoriral iz izobraževalnih tehnologij na University of Georgia. Trenutno je pridruženi profesor na School of Education at the University of Brasília, kjer koordinira UNESCO katedro za izobraževanje na daljavo. Je tudi pridruženi profesor na Univerzi v Novi Gorici in poučuje na magistrskem programu Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja. Pred tem je vodil UNESCO katedro za odprto izobraževanje (Unicamp), bil je tudi gostujoči sodelavec na University of Wollongong in Stanford University ter gostujoči profesor na Utah State University. Več informacij na https://amiel.net.br.