Osnove odprtega izobraževanja

Cilj predmeta je študentom omogočiti širok pregled nad tematiko odprtega izobraževanja (OI) ter zagotoviti njihovo razumevanje osnovnih pojmov, potrebnih za študij pri ostalih predmetih študijskega programa.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

• razumeli bodo celoten ekosistem OI in njegove osnovne elemente, vključno z nacionalnimi in institucionalnimi politikami, glavnimi gradniki in akterji, osnovnimi procesi in scenariji njihovega uvajanja, dodano vrednostjo OI ter možnimi ovirami v procesu izvajanja OI na nacionalnem, lokalnem ali organizacijskem okolju,

• znali bodo prepoznati in predvideti posledice, ki jih prinaša vpeljevanje OI v tradicionalna izobraževalna okolja in posledice, ki jih prinaša podjetjem ter družbi kot celoti,

• razumeli bodo povezanost OI s temami, zajetimi v ciljih trajnostnega razvoja UNESCO (ang. Sustainable Development Goals, SDG),

• vedeli bodo, kaj se pričakuje od vodje na področju OI.

Predpostavlja se osnovno poznavanje področja informacijsko komunikacijskih tehnologij ter osnovno razumevanje izobraževalnih okolij.

1) Zgodovina in razvoj OI
2) Odprt dostop in politike, ki omogočajo odprtost
3) Odprto izobraževanje: koncepti, pro-cesi, vloge, organizacija
4) Odprto učenje: koncepti, procesi, vloge, organizacija
5) Mentorji za vsakega učenca
6) Učenje veščin za 21. stoletje
7) Univerzalni dostop do svetovnih učilnic
8) Z IKT podprto učenje
9) Dostopnost e-učenja
10) Didaktika, pedagogika in andragogika v OI
11) Temeljni koncepti: učne poti, učni ob-jekti, personalizacija
12) Standardi in licence: Dublin Core, IMS Core, LOM – IEEE, Creative Commons
13) Trendi razvoja: kontekstualizirano učenje, umetna inteligenca, mikro učenje, reference in mikroreference o kvalifikacijah, poglobljeno učenje,
14) Ovire: kakovost storitev, ocenjevanje, pravne ovire, kritično mišljenje

Študent bo sposoben

• razumeti kompleksnost ekosistema OI, OI besedišče, osnovne koncepte, organizacijske modele in modele z dodano vrednostjo, procese in akterje OI,

• razumeti vlogo, funkcijo in potrebne kompetence vodje na področju OI,

• oceniti pripravljenost obstoječih učnih okolij za OI,

• sestaviti osnovni scenarij implementacije OI v obstoječem izobraževalnem okolju,

• razlikovati med dobrimi in slabimi praksami OI,

• kritično razmisliti o uspešnosti vpeljevanja novih modelov uporabe OI.

• Urbančič, T., Orlič, D. (2016). Opening up education: towards affordable and sustainable solutions. V: EBY, Gulsun (ur.), YUZER, T. Volkan (ur.), ATAY, Simber (ur.). Developing successful strategies for global policies and cyber transparency in E-learning. Hershey: Information Science Reference. 2016, str. 133-144. http://dx.doi.org/10.4018/978-1-4666-8844-5.ch009
• Orr, D., Weller, M., and Farrow. R. (2018). Models for online, open, flexible and technology enhanced higher education across the globe – a comparative analysis, chapters 2-5. International Council for Distance Education. E-gradivo
• Bregar, L. (2011) Trendi v e-izobraževanju ter dejavniki uspešnega in učinkovitega vpeljevanja v izobraževanje odraslih v Sloveniji. Andragoška spoznanja, 17(4), str. 44-59. https://doi.org/10.4312/as.17.4.44-59 E-gradivo
• Hegarty, B. (2015). Attributes of Open Pedagogy: A Model for Using Open Educational Resources. Educational Technology, (August), 3–13. E-gradivo
• Pučko, M., Jurca, B., & Jermol, M. (2016). Odprto izobraževanje v zdravstvu – tehnologija in metoda. Andragoška spoznanja, 22(4), 57-71. https://doi.org/10.4312/as.22.4.57-71 E-gradivo
• Cooperman, L. (2018) “Open Education, Core Concepts and More,” Talk delivered as part of Open Education Design course, OE For a Better World (OE4BW), Univerza v Novi Gorci, Slovenia. E-gradivo
• Aktualni članki iz strokovne in znanstvene literature

• Sprotno delo – naloge (30%) • Predstavitev scenarija implementacije odprtega izobraževanja (70%)

Robert Schuwer je predavatelj na področju odprtih izobraževalnih virov na Fakulteti za uporabne znanosti Fonty's, School of ICT, Eindhoven. Je strokovnjak za uporabo odprtih učnih gradiv in drugih oblik odprtega in spletnega izobraževanja, kot so množični odprti online tečaji (MOOC). Pričel je z uvajanjem odprtih izobraževalnih praks in raziskav v zvezi s tem področjem. Septembra 2016 je postal nosilec UNESCO katedre za odprte izobraževalne vire in si prizadeva za njihovo uporabo s strani učiteljev, učencev in institucij. Magistriral je iz matematike na Katoliški univerzi v Nijmegenu leta 1980 in iz računalništva leta 1989 na Eindhoven University of Technology. Doktoriral je leta 1993 z dizertacijo o vrednosti sistemov znanja na Eindhoven University of Technology. Njegova specializacija vključuje podatkovno in procesno modeliranje za razvoj sistemov. Ima izkušnje s poučevanjem na področju managementa in računalništva ter izkušnje kot CTO strokovnjak pri podjetju za razvoj programske opreme, vodja projekta in neodvisni svetovalec za reševanje informacijskih problemov. Robert Schuwer je od leta 2006 do leta 2008 vodil projekt OpenER na Odprti univerzi na Nizozemskem. Od leta 2009 do 2013 je delal tudi kot vodja projekta o vsebini Wikiwijs. Od leta 2010 predseduje posebni interesni skupini za izobraževanje SURF in deluje kot vodja podprograma K odprtim digitalnim izobraževalnim virom v nizozemski agendi za pospeševanje inovacij v visokem šolstvu z uporabo tehnologije (od leta 2018).

Podrobnejše informacije so na: https://www.robertschuwer.nl/?page_id=306 in https://www.linkedin.com/in/robertschuwer/

Izbrane objave:

Bregar, L., Zagmajster, M., & Radovan, M. (2023). E-Learning for a Digital Society. University of Nova Gorica Press. https://www.ung.si/en/publisher/

Downes, S. (2007). Models for Sustainable Open Educational Resources. Interdisciplinary Journal of Knowledge and Learning Objects, 2007(3). 29-44. http://www.ijklo.org/Volume3/IJKLOv3p029-044Downes.pdf

Huttner, N., Green, L., & Cowher, R. (2018). Seeking a sustainable OER ecosystem. Redstone. https://www.redstonestrategy.com/wp-content/uploads/2018/08/Seeking-a-sustainable-OER-ecosystem.pdf

Orr, D., Luebcke, M., Schmidt, J. P., Ebner, M., Wannemacher, K., Ebner, M., & Dohmen, D. (2020). Higher education landscape 2030: A trend analysis based on the AHEAD international horizon scanning. Springer Nature. https://doi.org/10.1007/978-3-030-44897-4

Orr, D., Weller, M., & Farrow, R. (2018). Models for online, open, flexible and technology-enhanced higher education across the globe – a comparative analysis. International Council for Open and Distance Education (ICDE). Oslo, Norway. Available from https://oofat.oerhub.net/OOFAT/

Osterwalder, A. & Pigneur, Y. (2010). Business Model Generation. John Wiley & Sons, Inc., Hoboken, New Jersey. ISBN: 978-0470-87641-1.

Sanderse, J., De Langen, F., & Perez Salgado, F. (2020). Proposing a business model framework for nonprofit organizations. Journal of Applied Economics and Business Research, 10(1), 40-53. http://www.aebrjournal.org/uploads/6/6/2/2/6622240/joaebrmarch2020_40_53.pdf

Sheets, R., Crawford, S., & Soares, L. (2012). Rethinking Higher Education Business Models. Center for American Progress. https://www.americanprogress.org/article/rethinking-higher-education-business-models/

Stacey, P., & Pearson, S. H. (2017). Made with Creative Commons. Creative Commons. https://creativecommons.org/use-remix/made-with-cc/

Tlili, A., Nascimbeni, F., Burgos, D., Zhang, X., Huang, R., & Chang, T. (2020). The evolution of sustainability models for Open Educational Resources: insights from the literature and experts. Interactive Learning Environments. https://doi.org/10.1080/10494820.2020.1839507

Wiley, D. (2007). On the Sustainability of Open Educational Resource Initiatives in Higher Education. OECD/CERI. https://www.oecd.org/education/ceri/38645447.pdf