Praktično usposabljanje

Cilj predmeta je naučiti študente, kako na individualni ravni uporabiti pridobljeno znanje in samostojno pristopiti k osvajanju novih znanj na način, ki ni tipičen za študijski proces. Tako se študent spozna z načinom, ki ga bo moral uporabiti na kasnejšem delovnem mestu ali pri nadaljnjem študiju na višjih stopnjah.

Študent znanje pridobiva prek samostojnega dela pod nadzorom mentorjev in sicer v obliki praktičnega usposabljanja. V praksi preizkusi strokovna in metodološka znanja, pridobljena med študijem, in se nauči reševanja konkretnih problemov v okviru svoje stroke.

Tako osvojeno znanje in pridobljene kompetence prispevajo k visoki zaposljivosti diplomantov Poslovno-tehniške fakultete. Podjetjem, ki sodelujejo pri praktičnem usposabljanju študentov, pa takšna oblika sodelovanja s študenti ponuja možnost, da si poiščejo in izoblikujejo svoje bodoče kadre.

Pridobljene kompetence so:

• sposobnost uporabe pridobljenih znanj v praksi,
• razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja, ki študentu omogoča uspešno proučevanje in reševanje konkretnih problemov v praksi,
• sposobnost reševanja strokovnih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja (tudi tujejezičnih) in uporabo raziskovalnih metod na področju gospodarskega inženiringa,
• sposobnost kritičnega vrednotenja pridobljenih rezultatov,
• sposobnost timskega dela,
• sposobnost delovanja pod mentorstvom,
• razvijanje sposobnosti komuniciranja v strokovnem jeziku.

Študenti imajo z izpolnjenimi pogoji za vpis v 3. letnik izpolnjene tudi vse pogoje za opravljanje praktičnega usposabljanja.

Študenti v izbranem podjetju opravijo obvezno praktično usposabljanje v obsegu 480 ur. Praktično usposabljanje je zastavljeno projektno, njegov glavni del pa je reševanje za podjetje relevantnega konkretnega problema s področja gospodarskega inženiringa.

Izbira teme praktičnega usposabljanja:
Fakulteta objavi seznam razpoložljivih tem, mentorjev in podjetij, s katerimi ima podpisane sporazume o izvajanju praktičnega usposabljanja. S pomočjo koordinatorja za praktično usposabljanje, ki na fakulteti skrbi za vzpostavljanje navezav s podjetji ter vodenja seznama tem, si vsak študent iz nabora razpisanih tem izbere temo praktičnega usposabljanja. Študent si lahko po dogovoru s fakulteto temo in kraj opravljanja praktičnega usposabljanja izbere sam, izbiro pa potrdi koordinator. Koordinator z vsakim študentom v fazi izbiranja teme in podjetja izpelje individualni razgovor z vsakim študentom in mu tekom razgovora, po potrebi pa tudi v vseh nadaljnjih fazah svetuje glede odprtih vprašanj. Nekatere predvidene teme v seznamu so opredeljene dovolj odprto, da jih je v sodelovanju z mentorjem možno natančeneje specificirati. Na ta način fakulteta skrbi, da so teme izbrane tako, da so čim bolj v skladu s študentovimi kariernimi interesi, hkrati pa tudi v skladu z interesi podjetij. Preden študent prične z opravljanjem praktičnega usposabljanja, se izpolni formular s konkretno opredeljenimi nalogami in cilji,
ki naj bi jih študent v okviru praktičnega usposabljanja v podjetju izpolnil oziroma dosegel, podpišeta pa ga poleg študenta tudi oba mentorja, en s fakultete in drugi iz podjetja. Tema praktičnega usposabljanja se navezuje na študijski program ter je usklajena z interesi podjetja in naj bi zanj predstavljala praktično vrednost. Tema praktičnega usposabljanja je praviloma izbrana tako, da jo lahko študent nadgradi v diplomskem delu.

Predmet je zasnovan tako, da zahteva individualno delo študenta pod nadzorom obeh mentorjev. Predmet poleg praktičnega dela zahteva tudi iskanje in študij različnih virov, vezanih na obravnavano nalogo, kar v nadaljevanju študija služi kot podlaga za izdelavo diplomskega dela.

Znanje in razumevanje:
Študenti po opravljenem strokovnem usposabljanju znajo:
• znanje o izbrani temi, pridobljeno med študijem, uporabiti na konkretnem primeru v praksi,
• analizirati praktični problem s stališča svoje stroke in s pomočjo praktičnih aktivnosti ter teorije predlagati ustrezne rešitve,
• najti ustrezne vire literature v slovenskem in angleškem jeziku in opraviti selektivni izbor relevantnih informacij ter jih med seboj povezovati z namenom, da prispevajo k rešitvi praktičnega problema,
• samostojno delovati v izbranem delovnem okolju v okviru celotnega trajanja praktičnega usposabljanja (480 ur) ter si s tem pridobiti ustrezne delovne navade v okviru svojega strokovnega področja,
• predstaviti rezultate oziroma izsledke svojim sodelavcem, mentorju ter ostalim.

Glede na to, da so teme sodobne ter vezane na konkreten primer problematike v trenutni praksi v izbranem podjetju, literatura ne zajema zgolj posameznega učbenika ali znanstvene publikacije, temveč temelji na zbiranju in povezovanju informacij iz različnih virov, kot so znanstveni in strokovni članiki, objave na svetovnem spletu, poročila ipd., kar študent opravi skladno z usmeritvami, ki jih dobi od mentorjev.

Ocenjevanje je opisno, z oceno »opravljeno« ali »ni opravljeno«. Oblikuje se na podlagi pisnega poročila in ustne predstavitve z diskusijo. 100%

Prof.dr. Imre Cikajlo, redni profesor za področje elektrotehnike, je prejel doktorat znanosti na področju robotike in elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani leta 2003. Od leta 2003 do leta 2004 je bil podoktorski raziskovalec na Univerzi Tohoku v Sendai, na Japonskem in leta 2007 gostujoči raziskovalec na Univerzi v Tokiu, Japonska. Trenutno je višji znanstveni sodelavec na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu v Ljubljani in pridruženi redni profesor na Univerzi v Novi Gorici, Slovenija. Dr. Cikajlo je sodeloval pri več projektih 7. okvirnega programa EU-(GENTLE/S, MIMICS, CORBYS, BALANCE) in Horizont 2020 (PD_manager) in je trenutno odgovoren za razvoj telerehabilitacije in virtualne resničnosti v rehabilitacijski robotiki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu, Slovenija. Objavil je več kot 100 znanstvenih člankov, 5 poglavij v tujih znanstvenih monografijah in je soavtor mednarodnega patenta v EU in ZDA. Leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njegova raziskovalna področja so analiza in sinteza gibanja ljudi in strojev, biomehanika, povezovanje senzoričnih informacij, nadzor nad strojem in človekovim gibom in rehabilitacijska robotika. Trenutno se ukvarja z razvojem rehabilitacijskih pripomočkov in postopkov, ki se uporabljajo v kliničnem in / ali domačem okolju z uporabo telerehabilitacijskih tehnik ter uvajanje virtualne resničnosti v rehabilitacijo. Je tudi član ISVR, IFMBE in IEEE.

Izbrane objave

1. CIKAJLO, Imre, HUKIĆ, Alma, ZAJC, Dejana. Exergaming as part of the telerehabilitation can be adequate to the outpatient training : preliminary findings of a non-randomized pilot study in Parkinson's disease. Frontiers in Neurology, ISSN 1664-2295. [Online ed.], March 2021
2. TIMOTIJEVIĆ, Lada, CIKAJLO, Imre, et al. Designing a mHealth clinical decision support system for Parkinson's disease : a theoretically grounded user needs approach. BMC medical informatics and decision making, ISSN 1472-6947, Feb. 2020, vol. 20, iss. 1, str. 1-21,
3. GORŠIČ, Maja, CIKAJLO, Imre, NOVAK, Domen. Competitive and cooperative arm rehabilitation games played by a patient and unimpaired person : effects on motivation and exercise intensity. Journal of neuroengineering and rehabilitation, ISSN 1743-0003, 2017, vol.
4. POTOČNIK, Božidar, DIVJAK, Matjaž, URH, Filip, FRANČIČ, Aljaž, KRANJEC, Jernej, ŠAVC, Martin, CIKAJLO, Imre, MATJAČIĆ, Zlatko, ZADRAVEC, Matjaž, HOLOBAR, Aleš. Estimation of muscle co-activations in wrist rehabilitation after stroke is sensitive to motor unit distribution and action potential shapes. IEEE transactions on neural systems and rehabilitation engineering, ISSN 1534-4320. [Print ed.], May 2020, vol. 28, iss. 5, str. 1208 - 1215
5. CIKAJLO, Imre, PETERLIN-POTISK, Karmen. Advantages of using 3D virtual reality based training in persons with Parkinson's disease : a parallel study. Journal of neuroengineering and rehabilitation, ISSN 1743-0003, 2019, vol. 16, str. 1-14, ilustr