Biomonitoring

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski magistrski študijski program Okolje

Cilji in kompetence

Glavni cilj predmeta je seznaniti študente z osnovnimi ekološkimi principi biomonitoringa, potrebami po biomonitoringu, in pristopi pri načrtovanju biomonitoringa. Študentje se naučijo postopkov za vzpostavljanje biomonitoringa, ki jih opredeljujejo narava objektov, pri katerih izvajamo monitoring, vrsta onesnaževal in ekosistem, v katerem se posledice onesnaževanja odražajo.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Potrebno je predhodno znanje iz ekologije in nekaterih poglavij kemije, fizike ter inštrumentalnih metod. Vsebina predmeta se navezuje na predmete kot so Ekologija, Ekotoksikologija, Monitoring okolja.

Vsebina

• Ekološka osnova biomonitoringa
• Izbira organizmov za biomonitoring in pogoji, ki jih morajo ti organizmi izpolnjevati
• Akumulacijski in odzivni biomonitoring
• Pomen biomonitoringa pri ugotavljanju onesnaženosti okolja in vplivov onesnaževal na okolje
• Prednosti in slabosti biomonitoringa in primerjava s kemijskim/fizikalnim monitoringom
• Oprema in metode za izvajanje biomonitoringa

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študentje:
• razumejo pomen odnosov vrst do okolja, ki je osnova delovanja biomonitoringa;
• poznajo razlike med različnimi monitoringi in so sposobni samostojne odločitve o tem, katera oblika je najprimernejša za posamezne primere;
• znajo izdelati načrt preprostega monitoringa;
• se naučijo, kaj je realno pričakovati od rezultatov monitoringa;
• znajo sestaviti ekipo specialistov za detajlno postavitev in izvedbo biomonitoringa.

Temeljna literatura in viri

  • Wiersma, G. B.: Environmental Monitoring. CRC Press, 2004.
  • Lindenmayer, D. B. & Likens, G. E.: Effective ecological monitoring. Earthscan, 2010. E-gradivo
  • Furness, R. W. & Greenwood, J. J. D.: Birds as monitors of environmental change. Chapman&Hall, 1993. E-gradivo

Načini ocenjevanja

• Terenske vaje (0 %) – obvezne • Predstavitev seminarja (0 %) – obvezno • Pisni izpit (100 %)

Reference nosilca

Izr. profesor s področja ekologije na Univerzi v Ljubljani

TOME, Davorin, DENAC, Damijan. Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra) : consequences for conservation measures. Journal für Ornithologie, ISSN 0021-8375, 2012, vol. 153, no. 1, str. 131-138. http://dx.doi.org/10.1007/s10336-011-0713-2, doi: 10.1007/s10336-011-0713-2. [COBISS.SI-ID 2387535]

TOME, Davorin. Post-fledging survival and dynamics of dispersal in Long-eared Owls Asio otus. Bird study, ISSN 0006-3657, 2011, vol. 58, no. 2, str. 193-199. http://dx.doi.org/10.1080/00063657.2011.559531, doi:10.1080/00063657.2011.559531. [COBISS.SI-ID 2373455]

DENAC, Damijan, KOCE, Urša, TOME, Davorin, VREZEC, Al. Lov in uravnavanje populacij ptic = Hunting and population regulation in birds. Varstvo narave, ISSN 0506-4252, 2010, št. 23, str. 39-53. [COBISS.SI-ID 26944473]

AL SAYEGH-PETKOVŠEK, Samar, TOME, Davorin, POKORNY, Boštjan. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč) = Risk assessment of lead contamination for small mammal food chains (case studyfor shooting ranges). Zbornik gozdarstva in lesarstva, ISSN 0351-3114. [Tiskana izd.], 2010, št. 91, str. 13-30, ilustr. http://eprints.gozdis.si/id/eprint/136. [COBISS.SI-ID1063638]

TOME, Davorin. Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju (še) stabilna? = Is the corn crake Crex crex population at Ljubljansko barje (still) stable?. Acrocephalus, ISSN 0351-2851, 2002, letn. 23, št. 113-114, str. 141-143. [COBISS.SI-ID 16179417]