Geografija in okolje
Dodiplomski univerzitetni študijski program Okolje
Cilji in kompetence
Študent/ka:
• pozna, razume in vrednoti osnovne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti, pojave in procese v prostoru;
• prepozna holističen pogled na pokrajino;
• se zaveda raznolikosti naravnih, družbenih pokrajin;
• zna diagonosticirati pokrajino in prepozna pokrajinsko občutljivost;
• prepozna ključne izzive trajnostnega razvoja;
• z vzročno-posledičnim in kompleksnim razumevanjem vrednoti prostorske in družbene vidike podnebnih sprememb;
• prepozna posledice družbenih dejavnosti (promet, poselitev, turizem, …) v prostoru ;
• kritično vrednoti dosedanje vzorce prostorskega in družbenega razvoja v Sloveniji in širše;
• medsebojno povezuje pridobljeno geografsko znanje pri določanju in razumevanju procesov in virov onesnaženja zraka.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Potrebna so osnovna znanja geografije in varstva okolja.
Vsebina
Planet in geosfera (človek, družba, bio- in geo-sfera)
Termin pokrajina – členitve prostora,
razumevanje interakcij v okolju, preplet pokrajinotvornih elementov;
Predstavitev geografskega (holističnega) pogleda na prostor;
Osnove geografije – spoznavanje naravno in družbenogeografskih lastnosti prostora;
Družba in prostor;
Odnos do prostora;
Prostorski vidiki podnebnih sprememb in pokrajinska občutljivost (gorske pokrajine, nižinske pokrajine, mestno okolje);
Pokrajinski vidiki podnebnih sprememb prilagajanje in blaženje;
Geografski vidiki trajnostnega razvoja in trajnostnega upravljanja s prostorom;
Izbrane teme: naravne nesreče;
Izbrane družbene dejavnosti in njihov vpliv na geosfero: poselitev, turizem, promet, kmetijstvo;
Izbrana poglavja iz humane ekologije:
odnos družbe do okolja in prenos ekosistemskih mehanizmov v družbenogeografske procese;
družbena percepcija narave / okolje skozi čas;
Geodiverziteta in biodiverziteta kot izhodišči trajnostnega razvoja;
Viri onesnaženja zraka in njihovo določanje.
VAJE
1. Pregled dostopnih podatkovnih baz (prostorskih in drugih) ter njihova uporaba za geografske analize v odprtokodnih GIS programih (osnovne analize).
2. Metode meritev in določanja virov onesnaženosti zraka s praktičnimi vajami v odprtokodnem programu EPA PMF 5.0.
Terensko delo sestavljajo naslednje oblike:
1. ekskurzije, kjer si ogledamo primere posegov v prostor, obiščemo glavne akterje in vrednotimo prostorsko - družbene posledice;
2. Obisk posameznih pokrajin in prepoznavanje njihovih naravno ter družbeno geografskih značilnosti (npr. mesta, gorske pokrajine, podeželske regije, ...).
3. Diagnosticiranje pokrajine in prepoznavanje njenih osnovnih determinant (naravno in družbeno geografskih).
Geografski terenski praktikum: spoznavanje osnov naravno in družbeogeografskih metod terenskega raziskovanja (npr. proučevanje naravnih nesreč, degradirana območja, načrtovanje prostorskega razvoja, anketiranje).
Predvideni študijski rezultati
Študenti se naučijo prepoznavati osnovne naravno geografske in družbeno geografske lastnosti prostora;
Študenti vzpostavijo holističen pogled na prostor in pokrajino;
Študenti se naučijo vrednotiti pokrajinsko občutljivost in ranljivost prostora;
Študenti spoznajo in vrednotijo sonaravne prakse pri delovanju ekosistemov in njihov prenos v delovanje družbenih sistemov;
Študenti prepoznajo ključne prostorske izzive trajnostnega razvoja in vrednotijo netrajnostne sedanje in pretekle prakse;
Študenti spoznajo pokrajinsko ranljivost na podnebne spremembe in kritično vrednotijo vpliv družbenih dejavnosti nanje;
Študenti spoznajo prakse podnebne odpornosti posameznih družbenih dejavnosti;
Študenti se naučijo prepoznavati procese in vire onesnaženja zraka ter spoznajo metode za njihovo določanje.
Načini ocenjevanja
Izpit 75%, kolokvij iz vaj 25%
Reference nosilca
CIGALE, Dejan, LAMPIČ, Barbara, OGRIN, Matej, PLUT, Dušan, REBERNIK, Dejan, ŠPES, Metka, VINTAR MALLY, Katja, CETKOVSKÝ, Stanislav, KALLABOVÁ, Eva, MIKULÍK, Oldřich, VAISHAR, Antonín, ZAPLETALOVÁ, Jana. Sustainable development of small towns a Slovenian-Moravian comparative methodological approach. Moravian geographical reports. 2006, vol. 14, no. 1, str. 17-28.
BREZINA, Tadej (avtor, fotograf), TIRAN, Jernej (avtor, kartograf), OGRIN, Matej, LAA, Barbara. COVID-19 impact on daily mobility in Slovenia. Acta geographica Slovenica. 2021, 61, št. 2, str. 91-107, DOI: 10.3986/AGS.9390.
OGRIN, Matej, KOZAMERNIK, Erika. Vertical precipitation gradients : a case study of Alpine valleys of northwestern Slovenia. Theoretical and applied climatology. 2020, vol. 140, issue 1/2, str. 401-409, https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2Fs00704-019-03051-z.pdf, DOI: 10.1007/s00704-019-03051-z.
STRLE, Danijela, OGRIN, Matej. Five different types of lowered snow line in alpine valleys. Journal of mountain science. Jan. 2022, vol. 19, issue 1, str. 73-84, ilustr. ISSN 1993-0321. https://link.springer.com/article/10.1007/s11629-020-6237-6, DOI: 10.1007/s11629-020-6237-6.
OGRIN, Matej, SVETLIN, Domen, STEFANOVSKI, Sašo, LAMPIČ, Barbara. Assessment of winter urban heat island in Ljubljana, Slovenia. Meteorology. 2023, vol. 2, issue 2, str. 222-238, https://www.mdpi.com/2674-0494/2/2/14, DOI: 10.3390/meteorology2020014.
GLOJEK, Kristina, GREGORIČ, Asta, MOČNIK, Griša, CUESTA-MOSQUERA, Andrea, WIEDENSOHLER, A., DRINOVEC, Luka, OGRIN, Matej. Hidden black carbon air pollution in hilly rural areas : a case study of Dinaric depression. European journal of geography. 2020, vol. 11, iss. 2, str. 105-122http://www.eurogeographyjournal.eu/articles/07_GLOJEK_105_122.pdf, https://repozitorij.ung.si/IzpisGradiva.php?id=6097, DOI: 10.48088/ejg.k.glo.11.2.105.122.
GLOJEK, Kristina, GREGORIČ, Asta, OGRIN, Matej. Onesnaženost zraka s črnim ogljikom : študija primera iz Loškega Potoka = Black carbon air pollution : case study of Loški Potok. Dela. 2018, [št.] 50, str. 5-43, https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/8418/8523, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OVVD1EPB, DOI: 10.4312/dela.50.5-43.
OGRIN, Matej, NIKOLIĆ, Gojko, OGRIN, Darko, TROBEC, Tajan. An investigation of winter minimum temperatures in the mountains of Montenegro : a case study from the karst depression of Valoviti Do and selected mountain stations of northern Montenegro. Geographica Pannonica : international scientific journal. 2018, vol. 22, issue 4, str. 241-252, http://www.dgt.uns.ac.rs/pannonica/papers/volume22_4_2.pdf, DOI: 10.5937/gp22-18017.
VINTAR MALLY, Katja, OGRIN, Matej. Spatial variations in nitrogen dioxide concentrations in urban Ljubljana, Slovenia. Moravian geographical reports. 2015, vol. 23, no. 3, str. 27-35, zvd., grafični prikazi, fotogr. ISSN 1210-8812. http://www.geonika.cz/EN/research/ENMGRClanky/2015_3_VINTAR.pdf, DOI: 10.1515/mgr-2015-0015.
MIKŠA, Peter, OGRIN, Matej (avtor, fotograf), GLOJEK, Kristina. Od kod gorska identiteta Slovencev?. Geografski obzornik : časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje. 2017, letn. 64, št. 3/4, str. 10-28, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3HVRM3CK.