Kmetijstvo in okolje

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je pridobiti znanja iz problematike kmetijske dejavnosti v okolju, z njihovimi vzroki, značilnostmi in posledicami. Slušatelji znajo razumeti in razmerja in medsebojne vplive kmetijstva in okolja. Seznanijo se s primeri iz sveta in Slovenije. Osrednji del predmeta je namenjen spoznavanju in poznavanju kmetijske pokrajine in okolja ter njegovih najpomembnejših elementov: rabe zemljišč, intenzivnosti pridelave, kroženja hranil in pretoka energije. Kmetijsko pridelavo študenti obravnavajo z vidika varstva okolja in spoznajo za kmetijstvo specifične okoljske probleme: spremembe krajine in okolja, erozijo tal, problematiko fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski pridelavi in obremenjevanje z nitrati in fosfati. Poleg tega spoznajo tudi načine zmanjševanja vplivov kmetijstva na okolje preko različnih ustaljenih kmetijskih praks in možnosti blaženja škodljivih vplivov sprememb v okolju na kmetijstvo.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Potrebna so osnovna znanja kemije, ekologije in varstva okolja, ki jih študenti pridobijo pri predmetu Osnove znanosti o okolju v prvem letniku študija.

Vsebina

Obremenjevanja okolja zaradi kmetijstvo in njihove posledice
Vplivi globalnih in regionalnih okoljskih pojavov na kmetijstvo (globalni pojavi: problematika ozona, učinek tople grede in klimatske spremembe)
Vplivi kmetijstva na okolje: * Kmetijsko-okoljski kazalniki * Analiza stanja v Sloveniji
Odpadki v kmetijstvu
Analiza življenskega cikla v kmetijski proizvodnji
Načini zmanjševanja vplivov kmetijstva na okolje: * dobre kmetijske prakse * integrirana pridelava * ekološko kmetijstvo
Blaženje posledic klimatskih sprememb
Kmetijstvo in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov

VAJE
Vaje so sestavljene iz terenskih ogledov specifičnih primerov vpliva kmetijstva na okolje kot so vplivi na vodna telesa, vplivi fitofarmacevtskih sredstev, spremembe krajine itd. ter ogledov dobrih okoljskih praks v kmetijstvu.

Predvideni študijski rezultati

Študenti se naučijo prepoznavati in razlikovati med različnimi oblikami onesnaženja, ki ga povzročajo kmetijske dejavnosti, obenem pa spoznajo škodljive vplive, ki jih imajo onesnaževanje in spremembe v okolju (predvsem klimatske spremembe) za kmetijstvo,. Po zaključenem predmetu so sposobni oceniti vplive kmetovanja in posamezne kmetije na okolje in predvideti primerne rešitve, kot tudi možne posledice sprememb v okolju in ukrepe za njihovo blaženje.

Temeljna literatura in viri

Temeljna:

  • Sustainable Agriculture and the Environment / ed.: Muhammad Farooq, Nirmali Gogoi, Michele Pisante. 1st Edition - April 14, 2023, Elsevier, 9780323905008 Katalog

Dodatna:

  • Kupchella, C. E.; Hyland, M. C. 1993. Environmental Science – Living with the system of nature (3rd edition), ISBN-0-13-282740-9, Prentice Hall, N. Jersey. Katalog
  • Novotny V, 1999: Diffuse pollution from agriculture – a worldwide outlook. Water Sci Tech 39(3):1–13. https://doi.org/10.1016/S0273-1223(99)00027-X
  • High nature value farmland: characteristics, trends and policy challenges. 2004. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. ISBN 92-9167-664-0. Katalog
  • Miteam učilnica, Moodle učilnica, prosojnice predavateljev.

Načini ocenjevanja

Pisni izpit (33,33%), ustni izpit (33,33%), kolokvij iz vaj (33,33%)

Reference nosilca

Dr. Ario de Marco je redni profesor za področje biotehnologije na Univerzi v Novi Gorici.

  • de Marco A (2018) Nanomaterial bio-activation and macromolecules functionalization: the search for reliable protocols. Prot Expr Purif, 147:49-54
  • Popovic M, Mazzega E, Toffoletto B, de Marco A (2018) Isolation of anti-extra-cellular vesicle single-domain antibodies by direct panning on vesicle-enriched fractions. Microbial Cell Fact, 17:6
  • de Marco A (2017) Acting on folding effectors to improve recombinant protein yields and functional quality. Meth Mol Biol (Heterologous Gene Expression in E. coli), 1586:197-210
  • Crépin R, Gentien D, Duché A, Rapinat A, Reyes C, Némati F, Massonnet G, Decaudin D, Djender S, Moutel S, Desrumeaux K, Cassoux N, Piperno-Neumann S, Amigorena S, Perez F, Roman Roman S, de Marco A (2017) Nanobodies against surface biomarkers enable the analysis of tumor genetic heterogeneity in uveal melanoma Patient Derived Xenografts. Pigment Cell Melanoma Res, 30:317-327
  • Ambrosetti E, Paoletti P, Bosco A, Parisse P, Scaini D, Tagliabue E, de Marco A, Casalis L (2017) Quantification of circulating cancer biomarkers via sensitive topographic measurements on single binder nanoarrays. ACS Omega, 2:2618-2629