Diskurzi v praksi 1

V okviru ciljev tega modula študent utrjuje obstoječe in razvija dodatne veščine glede na izbrano področje Medijskih umetnosti in praks, t.j. odvisno od izbire nosilnega modula in usmerjanja v modulu Pot razvoja.
Z uspešnim zaključkom tega modula študent potrjuje kompetenco za:
× Pridobivanje oziroma nadgrajevanje samostojno opredeljenih diskurznih veščin, pri tem pa razume njihovo uporabo in prodobi specifično teoretično (zgodovina, kritika) znanje ter znanje, povezano s projektnim vodenjem;
× Evalvacijo pridobljenega/nadgrajenega znanja in veščin glede na druge komponente in kompetence na področju in reflektiranje njihove medsebojne povezave;

× Predstavitev in evalvacijo pridobljenega/nadgrajenega znanja in veščin glede na druge komponente lastnih kompetenc.

Izbira gradnikov modula Diskurzi v praks glede na učni načrt modula je odvisna od procesa usmerjanja kompetenc v okviru modula Pot razvoja in mentorskih odločitev oziroma vnaprej določenih obveznosti znotraj ustreznega nosilnega modula (glej tabelo).

OPOMBA: Za pregled razmerij in »specifičnih vsebin« znotraj modulov (na ravni gradnikov modula) v odvisnosti od izbire nosilnega modula, glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »DIP«, stolpci F>K); za podrobno razlago medsebojnih razmerij med podpornimi moduli (Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi) glej »SPLOŠNE OPOMBE o implementaciji podpornih modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi« na dnu tega dokumenta.

Ta učni načrt, vključno s cilji in študijskimi rezultati, predstavlja vertikalno strukturo vseh štirih semestrov, ki podpira študentovo individualno študijsko pot pri postopni pridobitvi polnih kompetenc na (od nosilnega modula odvisnem) področju Medijskih umetnosti in praks.
Skupaj s podpornim modulom Diskurzi v praksi ta modul predstavlja skupno osnovo podpornih gradnikov, s katerimi študent pridobi kompetence, potrebne za svojo izbiro nosilnega modula in posledično za praktični magistrski projekt.

OPOMBA: Za pregled elementov učnega načrta kot tematik gradnikov modulov glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »DIP«, stolpca C in D).

SPLOŠNA OPOMBA o implementaciji podpornih modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi:

V celotnem trajanju študija, od prvega do četrtega semestra, študentje izbirajo številne manjše izvedbene enote (gradnike modulov), ki jim ob upoštevanju začetnih veščin in znanj dajejo kompetence, potrebne za končni magistrski projekt, in so delno odvisne od njihove izbire nosilnega modula ter se v okviru modula Pot razvoja določajo v soglasju s strokovnim mentorjem.
Te podporne programe izbirajo v okviru treh podpornih modulov, imenovanih:
Tehnike v praksi
Diskurzi v praksi
Izbire v praksi

Ti moduli so obvezni, kar pomeni, da morajo študenti pri vsakem prodobiti določeno minimalno oziroma optimalno število ECTS točk, a na podlagi potreb svojega nosilnega modula (področja produkcije) sami izberejo, katere gradnike modulov znotraj podpornih modulov bodo izbrali.
Tako so na primer določeni gradniki modula Tehnike v praksi na podlagi produkcijsko specifične ustreznosti avtomatsko dodeljeni posamičnim nosilnim modulom. Izbira gradnikov modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi se za vsakega študenta vedno izvede individualno po posvetovanju in potrditvi mentorja oziroma mentorjev, in sicer v okviru modula Pot razvoja.

Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikumuma, saj študentom prvega letnika (4 ECTS na semester) ponuja prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi ali celo izbiro dodatnega Studio modula, vrednega 4 ECTS oziroma (v soglasju z vodjo modula Izbire v praksi) akreditacijo eksterno pridobljenih kreditov, ki ustrezajo področju in ravni študija. Program tako študentom daje možnost avtonomne izbire (ob hkratnem usmerjanju po Poti razvoja) individualnega poudarka znotraj kompetenčne skupine tehnik, diskurzov oziroma produkcijskega managementa (ki je vsebovan v modulu Diskurzi v praksi).

Nekateri programi oziroma gradniki modulov imajo poudarek na mobilnosti oziroma so osredotočeni na krajše delavnice ali strukturirani okrog mešane uporabe spletno podprtega učenja in kontaktnega izobraževanja v živo. Nekateri so tesno povezani z nosilnimi moduli v smislu posredovanja relevantnih veščin oziroma znanj, zato so v implementacijskem zaporedju ponujeni prioritetno (sistem pogojev za vključitev v izvedbo gradnike modulov je odvisen od posamičnih modulov).

Na voljo sta dva sklopa izvedbe v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi: ZIMSKI in LETNI SKLOP (ki ustrezata ciklom zimskih in letnih semestrov). To omogoča združevanje študentov iz različnih semestrov (1. in 3., 2. in 4.) ter zagotavlja bolj vzdržno izvedbo programa.

Nekateri programi oziroma gradniki modulov zahtevajo specifične pogoje za vključitev. Pravočasno izpolnjevanje pogojev je ena izmed poglavitnih skrbi študentov, o kateri se sproti posvetujejo tako z vodjo nosilnega modula kot z mentorji in Ocenjevalnimi komisijami v modulu Pot razvoja, da lahko pridobijo vse zahtevane kompetence za uspešno dokončanje magistrskega projekta (v skladu s pogoji za vključitev v izvedbo gradnikov modulov, ki so odvisni od posamičnih modulov).

Podporni modul Tehnike v praksi vključuje gradnike, ki se osredotočajo na prakso in ponujajo neposredne delavnice pridobivanja tehnik in veščin. Vredne so po 2, 3 ali 4 ECTS točke.
Podporni modul Diskurzi v praksi vključuje gradnike, ki se osredotočajo na teorijo, zgodovino in kritiko in so strukturirani kot predavanja ali seminarji, vredni po 2, 3 ali 4 ECTS točke. Ta podporni modul v 1., 3. in 4. semestru vključuje tudi gradnike z dvema ECTS točkama, ki se osredotočajo na prakso in seminarje ter študentom podajajo ključne veščine za zbiranje sredstev, promocijo (v 1. semestru), prezentacijo, oblikovanje in upravljanje projektov ter distribucijo in prezentacijo.

Izbire v praksi je ločen, kumulativen modul, kjer študentje v skladu z zgoraj opisanimi načeli »odprtega kurikuluma« akreditirajo skupaj 8 ECTS točk (4 v prvem in 4 v drugem semestru).

V posamičnih semestrih se lahko število ECTS točk, ki jih pridobi študent, razlikuje, vendar je v modulih Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi za dokončanje študija predpisano minimalno in optimalno število ECTS točk, in sicer po semestrih:

OPOMBA: Za pregled predvidenih študijskih rezultatov po posamičnih elementih učnega načrta glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »DIP«, stolpec L). V tabeli kratica »KU-» pomeni »znanje in razumevanje«; »S« pomeni veščine.

Teme predavanj se v tem vsebinskem okviru vsako leto menjajo in s tem tudi obvezna ter priporočena literatura.

Vrsta (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt) - redne naloge v skladu z učnim načrtom Struktura ocene: 100% redne naloge

KRISTINA PRANJIĆ se je v doktorski disertaciji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
posvetila konceptu brezpredmetnosti zvoka in slike v umetniških eksperimentih ruske
avantgarde (2018). Raziskave na področju umetnosti in literaturi historičnih avantgard,
intermedijski umetnosti in estetiki je opravila na Univerzi v Konstanci, Univerzi v Beogradu
in Univerzi Pariz 8, kot gostujoča predavateljica je delovala na Univerzi v Celovcu. Novim
kulturnim, umetniškim in družbenim pojavom se je posvečala tudi kot novinarka in kritičarka,
trenutno je podoktorska raziskovalka na Fakulteti za medije v Ljubljani.