Škrabčevi dnevi 10: zbornik prispevkov s simpozija 2017

V zborniku Škrabčevi dnevi 10 je zbranih štirinajst prispevkov s simpozija 2017. Objavljeni prispevki so bili strokovno pregledani, recenzirali so jih strokovnjaki z vseh tematskih področij zbornika. Vsebinsko segajo v dialektologijo, nevrolingvistiko, sinhrono jezikoslovje – glasoslovje, oblikoslovje, leksikografijo in normativistiko, zgodovinsko jezikoslovje, problematiko furlanskega kulturnega delovanja in skladnjo znakovnega jezika. Z dialektološko tematiko se ukvarjajo štiri avtorice. A. Benko prikazuje fonološki opis govora Brdinj s področja koroško-podjunskega narečja. M. Bon predstavlja prebivalska imena v Bovcu. K. Marc Bratina razčleni frazeme iz pojmovnega polja družina v nekaterih primorskih govorih. J. Gostenčnik preučuje umik novega dolgega akuta v čabranškem, kostelskem in severnobelokranjskem narečju dolenjske narečne skupine. – H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik, A. Bizjak Končar predstavljajo jezikovnosvetovalno dejavnost na Inštitutu za slovenski jezik pri ZRC SAZU. L. Horjak se posveti slovenskim imenom v dveh novejših nemških pravorečnih slovarjih. V prispevku V. Nartnika je predstavljena problematika nedoločne in določne oblike pridevnika. Prispevek J. Snoj podrobno opiše razmerje med besedilnim gradivom in slovarskim prikazom pomenskih danosti pri načrtovanju sinonimnega slovarja. – F. Marušič in P. Mišmaš ugotavljata univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij pri konceptih barve, oblike in velikosti. P. Mišmaš, T. Lazar in R. Žaucer opisujejo pilotno študijo, ki je preverjala ustreznost predpostavke, da se skladenjska zgradba usvaja od spodaj navzgor. Prispevek M. Pavliča analizira vlogo t. i. dominantne in nedominantne roke v krajevnih stavkih slovenskega znakovnega jezika. – H. Maurer Lausseg¬ger predstavlja kulturnozgodovinsko ozadje dveh besedilnih sklopov iz dveh različic koroške Duhoune branue. I. Orel prikazuje prvo didaktično slovensko-italijansko zbirko leksemov. D. Bizjak se posveča delu in delovanju duhovnika, učitelja in prebuditelja furlanske narodne zavesti Josefa Marcheta.