Acquisition of a minority language in a multilingual context (J6-3130)

Večjezičnost je resničnost in značilnost današnje Evrope. Širitev Evropske unije skupaj s spremljajočimi integracijskimi procesi je močno povečala število večjezičnih skupnosti. Večjezične skupnosti so sestavljene iz različnih generacij migrantov in/ali govorcev več kot enega jezika. Različne generacije večjezičnih govorcev doma uporabljajo jezik (na primer jezik svoje domovine, materni jezik ali jezik dediščine), ki ga imenujemo manjšinski jezik in je drugačen od družbenega ali večinskega jezika. Jeziki večjezičnih posameznikov so v nenehni medsebojni interakciji in vplivajo drug na drugega ne le i) znotraj istega posameznika in med (skupinami) posameznikov temveč tudi ii), ko se prenašajo iz roda v rod. Ta medgeneracijski prenos poteka s tradicionalnimi sredstvi osebne komunikacije in z uporabo digitalnih medijev doma, v šoli in širši skupnosti.

Medtem ko obstaja veliko večjezičnih raziskav o usvajanju prvega ali večinskega jezika, je proces usvajanja in rabe manjšinskega jezika veliko slabše raziskan, sploh v primeru izrecne prevlade večinskega jezika v danem dvojezičnem okolju. Druga, dasiravno povezana težava, je v tem, da trenutno nimamo razvitega orodja za ocenjevanje stopnje jezikovnega znanja v manjšinskem jeziku.

Namen projekta je utreti pot razumevanju procesa usvajanja in znanja manjšinskega jezika. Osredotočili se bomo zlasti na proces medgeneracijskega prenosa v dvojezičnem okolju. Glavna raziskovalna vprašanja so: 1) Kako se manjšinski jezik razvija oziroma preoblikuje med medgeneracijskim prenosom? 2) Katere so bistvene sociolingvistične spremenljivke, ki prispevajo k usvajanju, ohranjanju oziroma izgubi manjšinskega jezika? 3) Kako lahko najbolje izmerimo in dokumentiramo raven skladenjskega znanja manjšinskega jezika? Ker je izziv velik, bo ta projekt zamejen tako glede na vrsto testirane populacije kot tudi na ravnijezikovnega opisovanja. Projekt se bo še posebej osredinil na slovenščino kot manjšinski jezik dvojezičnega prebivalstva v italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina. Jezikovni in psiholingvistični vidiki projekta bodo posvečeni predvsem eni ravni jezikovnega opisa, in sicer skladnji. Sociolingvistična komponenta bo primerjala uporabo manjšinske slovenščine v različnih družbenih okoliščinah na ravni razumevanja stavkov. S tem bomo raziskali, v kolikšni meri zadevna okolja vplivajo in/ali oblikujejo proces usvajanja in ohranjanja tega jezika v dvojezični skupnosti. Projekt bo tako vključeval a) dokumentiranje značilne rabe slovenščine kot manjšinskega jezika v prevladujoče italijansko govorečem okolju; b) analiziranje jezikovne uspešnosti v manjšinski slovenščini na ravni razumevanja stavkov z uporabo uveljavljenih orodij in protokolov sodobne vedenjske psiholingvistike; in c) razvoj specializiranega preizkusa za preverjanje jezikovnega znanja slovenščine kot manjšinskega jezika.

Pričakuje se, da bodo odgovori na raziskovalna vprašanja od 1 do 3 bistveno povečali naše razumevanje dinamike medgeneracijskega prenosa manjšinskega jezika in bodo hkrati prispevali k večji družbeni potrebi, da bi ustrezno cenili koristi manjšinskih jezikov v podobnem evropskem večjezičnem okolju.

Projektna skupina:

Arthur Stepanov (vodja) – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2021-)
Penka Stateva – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2021-)
Sara Andreetta – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2022-2023)
Matic Pavlič – Univerza v Ljubljani (sicris) (2021-)
Franc Marušič – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2021-)
Rok Žaucer – Univerza v Novi Gorici (sicris) (2021-)

Trajanje, tip, obseg, financiranje projekta:

Trajanje projekta: 1.10.2021–30.9.2024
Tip projekta: temeljni projekt – manjši; kategorija B
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Obseg financiranja: 2667 ur letno

Projekt v bazi Sicris: Povezava