Ljubim lepa pisma: dopisovanja avtoric slovenske moderne

Avtorice obdobja slovenske literarne moderne (1899–1918) so prve slovenske ustvarjalke, ki se dojemajo kot medsebojno povezana skupina, generacija in omrežje. Nekatere bolj, druge manj glasno, a vse odločno izražajo zahteve po priznanju lastnega avtorskega položaja v literarnem sistemu svoje dobe. V pismih, ki so prvič zbrana in objavljena v tej knjigi, se vzpostavljajo kot »nove ženske«, saj samozavestno, a tudi preizprašujoče, pišejo o literarnem ustvarjanju ter kritično pretresajo družbene in umetniške pojave.

A branje njihovih dopisovanj ni le sledenje zgodbam o uspehu, temveč tudi podoživljanje stisk in temačnih trenutkov, spoznavanje ovir, s katerimi so se soočale kot intelektualke in umetnice, kot hčerke, matere, prijateljice, žene, ljubimke, muze in mentorice. Na skoraj vsaki strani spoznavamo, kako oster in naporen boj so bíle tako za uresničenje svojih intelektualnih sposobnosti, kakor vsega, kar je povezano s telesnim užitkom – od spolnosti in svobodne ljubezni do prostosti gibanja, še posebno na kolesu in v naravi.

Dopisovanja avtoric slovenske moderne so več kot le dokument o tem, kako postati in biti slovenska pisateljica, saj pred nas postavljajo moderne, napredne in svobodne ženske, ki so drzno prestopale vidne in nevidne meje, a so kljub temu bile predolgo v senci svojih sodobnikov.
Knjiga »Ljubim lepa pisma: dopisovanja avtoric slovenske moderne« v uredništvu dr. Katje Mihurko, dr. Primoža Mlačnika in dr. Ivane Zajc prinaša izbor iz korespondenc (530 pisem, razglednic in dopisnic) vseh vidnejših slovenskih pisateljic moderne (in njihove kratke biografije), ki so urednikovale ali objavljale v prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka in katerih korespondenčna zapuščina se je ohranila do danes: Marice Nadlišek Bartol, Kristine Šuler, Ljudmile Poljanec, Vide Jeraj, Ivanke Anžič Klemenčič, Zofke Kveder, Elvire Dolinar, Marice Strnad in Ade Kristan. Navedene avtorice so tudi prejemnice, ob njih pa še pesnica Franja Trojanšek Zorana in dve ženski, ki sta bili tesno povezani z avtorji in avtoricami slovenske moderne: podjetnica Jula Vovk in igralka Marija Reisner. Med moškimi prejemniki pisem so njihovi pisateljski prijatelji in uredniki drugih slovenskih časopisov Fran Vidic, Fran Govekar, Ivan Cankar, Fran Zbašnik, Anton Aškerc in drugi. V drugem delu knjige, v poglavju z naslovom Razprave, je predstavljenih pet izvirnih znanstvenih raziskovalnih prispevkov o korespondencah slovenskih avtoric, katerih avtorstvo ob uredniku in urednicama podpisujeta še Anna Bodrova in Darko Ilin.