Laura Brataševec
Raziskovalna dejavnost
Laura Brataševec se ukvarja s preučevanjem slovenskih dramskih besedil. Posebno pozornost posveča slovenskim dramatičarkam od konca 19. stoletja do sodobnosti.
Ključne besede
dramatika, ženske pisateljice, literatura, spol
Bibliografija
- Brataševec, Laura. Tematika materinjenja v izbranih dramskih delih Simone Semenič. Jezik in slovstvo (2015). Letn. LX, št. 2, str. 39–49.
- Brataševec, Laura. Modrost in upor v besedilu Simone Semenič Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije. Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega (2015).
- Brataševec, Laura. »Lepovidovsko hrepenenje« – slovenski nacionalni mit. Gledališki list SNG Nova Gorica (2015).
- Brataševec, Laura. Klovn in norec – odlična opazovalca in komentatorja življenja. Gledališki list SNG Nova Gorica (2016).
- Brataševec, Laura. Ko misel najde besedo – srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje. Slovenščina v šoli (2024).
- Brataševec, Laura. Dramatika Danila Lokarja – zbornik ob 130. obletnici avtorjevega rojstva (v tisku).
- Strokovni prispevki, objavljeni v šolskem glasilu Izvir (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina) in občinskem mesečniku Latnik.
Življenjepis
Laura Brataševec (1988) živi v Potočah pri Ajdovščini. V študijskem letu 2008/09 se je vpisala na študij slovenistike Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ga leta 2012 uspešno zaključila z diplomskim delom Pravljice Svetlane Makarovič v strukturalni analizi, pod mentorstvom doc. dr. Barbare Pregelj. V študijskem letu 2012/13 je študij nadaljevala na 2. stopnji bolonjskega študija, smer literarne vede, in ga uspešno zaključila leta 2014 z magistrsko nalogo Reprezentacije materinstva v izbranih delih slovenske dramatike po letu 1975, pod mentorstvom doc. dr. Alje Adam in prof. dr. Katje Mihurko Poniž. Za nalogo je prejela posebno priznanje slavističnega društva in izsledke svoje raziskave nadgradila ter jih objavila v izvirnem znanstvenem članku v reviji Jezik in slovstvo. Z uspešnim zaključkom študija je pridobila naziv magistrica slovenistike.
Po zaključenem študiju se je leta 2014 povezala s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in tam začela asistirati kot gledališka lektorica pod mentorstvom priznanega gledališkega lektorja, dramatika in režiserja Srečka Fišerja. V letu 2015 je pridobila status samozaposlene v kulturi in sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči (Prešernovo gledališče Kranj, gledališče Glej, Slovensko stalno gledališče Trst) ter opravljala samostojne lekture gledaliških predstav (seznam je dostopen na spletnih straneh omenjenih gledališč). Tako se je seznanila z gledališkim jezikom in načini usvajanja gledališke retorike.
Decembra 2016 je začela kot pripravnica sodelovati s Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina, zatem se je zaposlila na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina kot profesorica slovenščine na obeh programih, Predšolska vzgoja in Gimnazija, kjer je zaposlena še danes. Udeležuje se strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj, ki se navezujejo predvsem na poučevanje slovenščine v srednjih šolah, delo z mladimi in raziskovalno delo s področja humanistike. Z namenom dviga kakovosti dela sodeluje s številnimi zavodi in institucijami v lokalnem okolju in širše. Najpogosteje sodeluje z Lavričevo knjižnico Ajdovščina, prek katere organizira in vodi različne literarne večere ali okrogle mize. V letošnjem letu je sklenila sodelovanje z Raziskovalnim centrom Fakultete za humanistiko v okviru projekta DEWONA – Spolna želja v delih slovenskih avtoric (1890–1940) v tradicionalni perspektivi. Prav tako je začela v letošnjem letu sodelovati z Zavodom RS za šolstvo, kjer je vključena v komisijo za prenovo srednješolskih učnih načrtov in katalogov znanj, pri čemer si med drugim prizadeva tudi za številčnejšo vključitev ženskih avtoric in njihovih besedil v šolski izobraževalni proces.