Organska kemija v vinogradništvu in vinarstvu

Predmet obravnava osnove strukture snovi ter zakonitosti kemijskih sprememb. Obravnava sistematiko elementov in njihovih spojin ter zakonitosti kemijske periodičnosti. Navaja študente k razumevanju zveze med kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi elementov in njihovih spojin ter njihovo elektronsko strukturo in tipom vezi.

Potrebno je predhodno znanje iz nekaterih poglavij splošne in anorganske kemije.

• ogljikovodiki: alkani (nasičeni ogljikovodiki, strukturne formule, alkilne skupine, nomenklatura organskih spojin, fizikalne lastnosti alkanov, kemijske lastnosti alkanov, halogenirani ogljikovodiki, cikloalkani), alkeni (struktura in nomenklatura, geometrijska izomerija, kemijske lastnosti alkenov, polimerizacija), alkini, benzen in aromatski ogljikovodiki (struktura in nomenklatura, uporaba benzena in benzenovih derivatov, nafta, bencin in naravni plini, oktansko število);
•
• alkoholi, fenoli in etri: funkcionalne skupine, klasifikacija in nomenklatura alkoholov, fizikalne lastnosti alkoholov, sinteza alkoholov, kemijske in fiziološke lastnosti alkoholov, glikoli in glicerol, fenoli, etri;
•
• aldehidi in ketoni: karbonila skupina, nomenklatura aldehidov in ketonov, fizikalne lastnosti, sinteza aldehidov in ketonov, kemijske lastnosti, nekatere pogoste karbonilne spojine;
•
• karbokislinske kisline in derivati: kisline in derivati (funkcionalne skupine, struktura in nomenklatura nekaterih organskih kislin, sinteza karboksilnih kislin, fizikalne in kemijske lastnosti karboksilnih kislin), estri, fizikalne lastnosti estrov, sinteza estrov (esterifikacija), kemijske lastnosti estrov (hidroliza), estri fosforne kisline, amidi (sinteza, struktura in nomenklatura, fizikalne in kemijske lastnosti amidov), pomembni estri in amidi (aspirin, alkaloidi, narkotiki);
• amini in derivati: struktura in klasifikacija aminov, fizikalne lastnosti aminov, amini kot baze, druge kemijske lastnosti aminov, heterociklični amini, kofein, nikotin, cocain;
• stereoizomerija: polarizirana svetloba in optična aktivnost, kiralnost ogljikovih atomov, kiralni centri, biološka pomembnost kiralnosti;
• ogljikovi hidrati: definicija in klasifikacija, monosaharidi (splošne lastnosti, stereokemija, heksoze, monosaharidi: ciklične strukture, lastnosti), disaharidi, polisaharidi;
• lipidi: kaj so lipidi?, maščobne kisline, maščobe in olja, lastnosti maščob in olj, mila, voski, fosfolipidi, glikolipidi, celične membrane, steroidi: holesterol;
• proteini: amino kisline (splošne lastnosti, reakcije amino kislin), peptidna vez, klasifikacija in struktura proteinov, svila, volna, kolagen, mioglobin, elektrokemijske lastnosti proteinov, denaturacija proteinov.

VAJE

Praktične laboratorijske vaje:
==> organska sinteza;
==> esterifikacija;
==> frakcionirna destilacija;
==> sinteza polimerov, kondenzacija.

Študentje bodo pridobili osnovno znanje s področja organske kemije, ki jim bo pomagalo razumevati kemijske spremembe in reakcije, ki potekajo v trti in grozdju med dozorevanjem grozdja ter v predelavi in tehnologiji vina (polifenoli, kisline, sladkorji, voski, lipidi, arome).

• Atkins, P.W.; Clugston, M.J.; Frazer, M.J.; Jones, R.A.Y. 1997. Kemija – zakonitosti in uporaba, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Katalog
• Tišler, M. 1982. Organska kemija, DZS, Ljubljana, 1982. Katalog
• Hill, J.W.; Feigl, D.M.; Baum, S.J. 1993. Chemistry and life: An Introduction to General, Organic and Biological Chemistry (4th ed.) (Macmillan publ. Co.), New York. E-gradivo
• Prosojnice, MiTeam & Moodle učilnice.

Opravljene vaje so pogoj za pristop k pisnemu izpitu, v katerem preverjamo praktične in teoretične vsebine predmeta 30 % vaje / 70 % predavanja

Izredna profesorica s področja Živilske tehnologije na Univerzi v Novi Gorci.

Reference in strokovno raziskovalna dejavnost profesorice.