Botanika

Študent spozna osnove botanike (morfologije, sistematike, geobotanike rastlin).
Poudarek je na spoznavanju zgradbe in delovanja višjih rastlin ter na poznavanju
domačih uporabnih rastlin in plevelov. Od nižjih rastlin (enoceličarji in steljčnice)
spozna le značilne, pomembnejše predstavnike.

Predznanje ni potrebno. Predmet je osnova za razumevanje snovi iz fiziologije rastlin, vinogradništva, mikrobiologije, trsničarstva in selekcije vinske trte ter patologije rastlin.

PREDAVANJA
• citologija: celica; rastlinska celica; protoplazma (elementarna in molekularna zgradba, lastnosti); citoplazma, citoplazmatske diferenciacije in celični organeli; celično jedro in delitev celice; plastidi (vrste, zgradba in delovanje); mitohondriji; ergastične tvorbe – vključki v protoplastu in izločki; vakuole in njihova vsebina; vodna vakuola kot osmoregulator rastlinske celice; vključki v plastidih in vakuolah; celična stena (nastanek, zgradba in naloge)
• histologija: osnovni tipi rastlinskih celic in organizacije rastlinskega telesa; tvorna tkiva (apikalni, zaostali in sekundarni meristemi, meristemoidi); trajna tkiva (vrste in nastanek); osnovna tkiva (asimilacijski, založni, lesni parenhimi); krovna tkiva (epiderm, eksoderm, endoderm, periderm); diferenciacije povrhnjice in osnove delovanja listnih rež; oporna tkiva (kolenhimi, sklerenhimi, skleride); prevajalna tkiva (hadrom, leptom; žile, les, lubje); osnove o prevajanju po ksilemu in floemu; absorbcijska in izločalna tkiva
• morfologija in histologija brsta (korma): primarna zgradba stebla, rast, razraščanje; sekundarna debelitev stebla, les, lubje (sekundarna skorja in ritidom); list (vrste listov, zgradba, namestitev in rast); primarna zgradba korenine; vrste koreninskih sistemov, rast korenine in mikoriza; sekundarna debelitev korenine; metamorfoze rastlinskih organov; prilagoditve na vodo, svetlobo, temperaturo in način prehranjevanja; življenjska doba.
• razmnoževanje rastlin: spolno, nespolno; cvet, seme, plod, kalitev; sporofit, gametofit, metageneza;
• sistematika: osnove taksonomskega razvrščanja rastlin; pregled taksonomske razdelitve rastlin in najvažnejše karakteristike glavnih rastlinskih skupin; pregled važnejših skupin gliv, embriofitov, predvsem semenk.
• ekologija in geobotanika: osnove ekološke skupine rastlinskih vrst v vinogradih, vrste, ki se uporabljajo pri zatravljanju.

VAJE
• Pri laboratorijskih vajah spozna študent osnovne tipe rastlinskih celic, tkiv in organov višjih rastlin, seznani se z načinom determinacije rastlin in spozna značilne predstavnike domače flore s poudarkom na spoznavanju za kmetijstvo pomembnejših rastlinskih skupin še posebej vinske trte in vinogradniških plevelov.

TERENSKE VAJE
• Na terenskih vajah študent spoznava in nabira rastline za obvezni herbarij (poudarek na vinogradniških plevelih in rastlinah primernih za zatravljanje vinogradov) in spoznava zunanjo morfologijo rastlin.

Študenti bodo sposobni uporabljati pridobljeno osnovno znanje botanike pri drugih predmetih študija. Poleg tega pa bodo lahko uporabljali to znanje tudi na svojem strokovnem področju. Znanje pa bo pripomoglo tudi k njihovem razumevanju narave in procesov v njej.

Temeljna:
• Kranjčič, B. 2002. Botanika. Univerza v Mariboru, Višja agronomska šola. Maribor. Katalog
• Dremastia, M. 2010. Pogled v rastline. 2. izd. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. Katalog
• Martinčič, A.; Wraber, T.; Jogan, N.; Ravnik, V.; Podobnik, A.; Turk, B.; Vreš, B. 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Katalog
• Bresinsky, A., Koerner, C., Kadereit, J.W., Neuhaus G., Sonnewald U. (eds.) 2008. Strassburger Lehrbuch der Botanik. Spectrum, Stuttgart.
• Prosojnice predavanj, MiTeam učilnica UNG z materiali.

Dodatna:
• Sinkovič, T. 2010. Uvod v Botaniko, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. E-gradivo

Obvezna udeležba pri laboratorijskih in terenskih vajah, kolokvij iz vaj, pisni in ustni izpit. Zaključna ocena predmeta je sestavljena iz ocene oddanih izdelkov: slike laboratorijskih vaj (7%) in herbarija (10%); kolokvija 33% (vaje skupaj 50 %) in izpita iz predavanj 50%.

Izr.prof. dr. Andraž Čarni je redni profesor za področje Ekologija. Je zunanji sodelavec Univerze v Novi Gorici, zaposlen na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske znanosti in umetnosti v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija.

Objave in raziskovalno-strokovna dejavnost nosilca.