Cilji in kompetence

Cilji ampelografije so
• poglabljati znanje študentov z nekaterimi dodatnimi znanji o družini Vitacee in mejniki genetskih raziskav, povezanih z razvojem novih sort, odpornih na bolezni;
• naučiti študente, kako prepoznati glavne mednarodne in avtohtone sorte, s pravilno uporabo OIV deskriptorjev;
• omogočiti študentom, da se lahko odločajo o najboljši kombinaciji klonov pri željeni tipologiji vina.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Predznanje botanike in fiziologije.

Vsebina

PREDAVANJA

• značilnosti družine Vitaceae;
• klasifikacija vinske trte; lastnosti sort glede na geografsko območje izvora
• metode opisovanja in ločevanja sort in vrst vinske trte; primerjava klasičnih morfološko-tehnoloških metod z biokemičnimi in genetskimi metodami;
• metode ugotavljanja sorodnosti med sortami;
• opisi pomembnejših sort in podlag;
• sortne značilnosti vin in posebnosti pri pridelavi vina;
• žlahtnjenje vinske trte; ameriško-evropski hibridi, kompleksni križanci z Vitis amurenzis in gensko spremenjene podlage;
• ohranjanje raznolikosti genskega fonda vinske trte, študije domačih sort;
• trsni sortni izbor za Slovenijo.

VAJE
Pri vajah bodo študentje izbrano sorto opisali z O.I.V. (Office International de la Vigne et du Vin) deskriptorji in filometrijo, svoje opise bodo primerjali z opisi iz literature in v evropski vitis bazi.
Predvidena sta tudi dva dni terenskih vaj, kjer si bodo študentje ogledali kolekcijski vinograd, kjer se bodo naučili prepoznati glavne sorte in podlage. Ves material/znanje bodo uporabili za pripravo seminarja, ki ga bodo predstavili kolegom.

Predvideni študijski rezultati

• študent nadgradi znanje v ampelografije
• bo dobil veščine koristne za prepoznavanje sort in podlag.
• bo spoznal značilnosti kultivarjev, raznolikosti klonov, ki jim omogočajo, da odločijo o ustrezni tehnologiji vinogradništva in vinarstvo.
• bo razumel kompleksnost sodobnih hibridov in izziva genetike za prihodnost

Temeljna literatura in viri

• Keller, M. 2010. The Science of Grapevines – Anatomy and Physiology. Elsevier: Academic Press, Burlington, MA. Katalog
• Fregoni, M., 1998. Viticoltura di Qualità. Stampa Grafiche Lama, Piacenza. Katalog
• Mullins M.G., Bouquet A., Williams L.E. 1992. Biology of the grapevine. Cambridge University Press, UK. 239 pp. Katalog
• Galet, P. Grape Varieties and Rootstock Varieties. 320 s.
• The European Vitis Database. E-gradivo
• Registro Nazionale delle Varietà di Vite. E-gradivo
• Zecca G., Abbott J.R., Sun W.B., Spada A., Sala F., Grassi F. 2012. The timing and the mode of evolution of wild grapes (Vitis). Mol Phylogenet Evol. 62(2):736-47. https://doi.org/10.1016/j.ympev.2011.11.015 E-gradivo
• Materiali na moodle.

Načini ocenjevanja

Vprašalnik z izbirnimi odgovori na moodle (30 %) Priepoznavanje sort v slikah ali na terenu (30 %) PowerPoint predstavitev 1 sorte grozdja z zgodovino, geografijo, ampelografskih deskriptorjev, glavnih klonov in enološka uporaba (40 %)

Reference nosilca

Dr. Sivilotti is izredni profesor za Vinogradništvo na Univerzi v Novi Gorici.
Izbrane publikacije:

Crespan M., Fabbro A., Giannetto S., Meneghetti S., Petrussi C., Del Zan F. and Sivilotti P. (2011). Recognition and genotyping of minor germplasm of Friuli Venezia Giulia revealed high diversity. Vitis. 50(1):21-28. ISSN: 0042-7500.
Sivilotti P. , Petrussi C. and Stocco M. (2013). Le viti dimenticate. Un patrimonio di vecchie varietà riscoperto in Friuli Venezia Giulia. ERSA, Pozzuolo del Friuli, Italy. 168 pp. ISBN: 978-88-89402-46-7.